Analiza čakalnih dob v Ortopedski bolnišnici Valdoltra je pokazala, da je na čakalnih vrstah za operacije med 40 in 50 odstotkov bolnikov, ki trenutno niso sposobni za operacijo ali pa posega ne želijo. Tako bo po mnenju ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc treba spremeniti zakon o pacientovih pravicah in pravilnik o čakalnih vrstah.
Direktor bolnišnice Radoslav Marčan je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je na njihovih čakalnih seznamih veliko bolnikov, ki niso sposobni za operativni poseg zaradi zdravstvenih razlogov, kot so denimo kronične bolezni. Tako so nekateri na čakalni listi že tri ali štiri leta in niso sposobni za poseg.
Na čakalnih seznamih pa so tudi bolniki, ki še niso odločeni, ali bi sploh šli na operacijo. Tako imajo primere takšnih bolnikov, ki so na seznamu tudi tri ali štiri leta, je pojasnil Marčan.
Veliko je tudi bolnikov, ki se sami prenaročajo na operacije zaradi upravičenih, pa tudi neupravičenih razlogov. Po njegovih navedbah se bolniki masovno prenaročajo decembra, julija in avgusta.
So pa tudi takšni, ki se ne prenaročijo, ampak na operacijo ne pridejo in bolnišnice o tem niti ne obvestijo. Takšni jim povzročajo največ preglavic, saj v tistem terminu, ko so naročeni, ne operirajo nikogar in jim zaradi tega izpade program, ki ga plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če pa se po operaciji, ki se je ne udeležijo, oglasijo pri zdravniku, jih po zakonu vseeno morajo ponovno uvrstiti na čakalno vrsto.
Zato bi bilo po njegovem mnenju treba spremeniti tako zakon o pacientovih pravicah kot tudi pravilnik o čakalnih vrstah. Marčan predlaga, da bi določili, da bi bolnika lahko le izjemoma ponovno uvrstili na čakalno vrsto, če ne bi prišel na operacijo. Tisti, ki se neupravičeno ne bi udeležili operacije, pa bi morali plačati del te zdravstvene storitve, predlaga.

Skrbnik bi preverjal, ali je bolnik že sposoben za operacijo
Bolnike, ki trenutno niso sposobni za operativni poseg, bi po njegovem predlogu uvrstili v posebno skupino, kateri bi določili skrbnika. Ta bi vsak teden preverjal, ali je bolnik že sposoben na operacijo. Od trenutka, ko bi bil sposoben, bi ga uvrstili v vrsto za operacijo.
Tiste bolnike, ki se več let prenaročajo za operacije, pa bi bilo po njegovem mnenju treba poklicati na ambulantni pregled in se z njimi dogovoriti, ali sploh želijo poseg, v nasprotnem primeru pa jih naročiti na pregled čez eno leto.
Ministrica za spremembo zakonodaje
Kolar Celarčeva se strinja, da bo treba spremeniti zakonodajo na tem področju, da bi bolnikom dali več obveznosti, da bi izvajalca zdravstvenih storitev pravočasno obvestil, če ga ne bo na pregled oz. poseg. A globam, kot jih predlaga Marčan, ni naklonjena.
Direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaža Glažarja pa veseli dejstvo, da se je v oktobru zmanjšalo število čakajočih nad dopustno dobo za ambulantne storitve za osem odstotkov, za druge zdravstvene storitve pa za štiri odstotke. Po njegovem mnenju je poziv k skrajševanju čakalnih dob naletel na plodna tla tudi pri tistih izvajalcih, ki sicer v pilotni projekt niso vključeni.
Bešič Loredan imenovan v svet bolnišnice
Marčan je na vprašanja novinarjev tudi komentiral imenovanje njihovega nekdanjega kirurga Danijela Bešiča Loredana, ki je opozarjal na korupcijo v bolnišnici, v svet bolnišnice. Kot je dejal, z Bešič Loredanom nima nobenih težav in ga je tudi on pripeljal v Valdoltro.
Kolar Celarčeva pa je dodal, da je bil postopek imenovanja Bešič Loredana korektno voden, prejel je 13 od 15 možnih točk za imenovanje, zato ne vidi razloga, da ne bi ostal v svetu zavoda.
Ministrica je komentirala tudi nedavno dogajanje pri imenovanju v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana. Poudarila je, da ni njena odgovornost za imenovanje, saj minister le predlaga kandidata v soglasje k imenovanju na vladi, medtem ko kandidate imenuje svet zavoda. Potrdila je, da je v torek govorila z nekdanjo direktorico Onkološkega inštituta Ljubljana Ano Žličar, a da jo pozna že od prej in v tem ne vidi nič spornega.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.