FOTO: Na cestah še več razpok, lukenj in jam

Po besedah Ljiljane Herga z Direkcije za infrastrukturo (Drsi) je bilo že lani zaradi žleda in poplav več poškodb na cestah, dodatna škoda je nastala pozimi. V slabem stanju je sicer okoli 73 odstotkov cestišč v upravljanju Drsi, ki nujno potrebna popravila. Zato so v letošnjem letu so pripravili akcijski načrt obnove, ki pa še ni potrjen. Po njihovih ocenah bi z 200 milijoni letno hitro, v šestih letih, obnovili vsaj 60 odstotkov poškodovanih vozišč.

Po njenih pojasnilih bi morali najprej izboljšati stanje vozišč in šele nato redno obnavljati. A za letos so planirali okoli 300 milijonov evrov, dobili pa so 122 milijonov evrov. Okoli 45 milijonov evrov bo namenjenih za projekte sofinancirane iz evropskih sredstev, 60 milijonov za redno vzdrževanje, 1,9 milijona za investicije, 11,5 milijona za upravljanje, preostanek bo za plače in
materialne stroške.

Zato bodo spet opravljali najnujnejša dela in vzdrževanja, kot so košnja trave, manjša popravila, označitev nevarnih odsekov. Denarja ni za prava popravila, mogoče ga bo dovolj za krpanje manjših lukenj. Že lani so krpali, veliko je bilo popravil zaradi žleda in poplav. In pri krpanju cesta že zdrži, vendar je omejitev hitrosti, tudi vse večja količina prometa doda svoje. V vsakem primeru se bodo trudili zagotoviti vsaj minimalno prevoznost, je za 24UR povedala Herga.

Na vprašanje, kako nevarne so slabe ceste, so na Drsi odgovorili, da redno spremljajo stanje vozišč, vozniki pa so dolžni svojo vožnjo prilagoditi razmeram na cesti in spoštovati prometno signalizacijo, ki opozarja na poškodbe vozišč. ''Stroka opozarja, da je vsaka nezgoda splet dejavnikov, zato spoštovanje prometnih predpisov, razmer na cesti, pozorno in pravočasno reagiranje voznika na odvijanje prometa pomenijo, da so to mehanizmi, s katerimi vozniki zagotavljajo varno udeležbo v prometu. Je pa res, da slabše stanje vozišč pomeni nižjo stopnjo udobja in terja od voznika prilagoditev hitrosti glede na razmere na cestah.''

Omejitve na poškodovanih cestah

Po pojasnilih Jureta Kostanjška z AMZS nastajajo poškodbe na voziščih zaradi voženj težkih tovornjakov in zaradi vremenskih vplivov. Škoda najpogosteje nastane, ko voda zmrzuje v že obstoječih razpokah in udarnih jamah, s čimer se poškodbe zelo hitro večajo. Sol je bolj škodljiva za betonska vozišča, ob odjugi med drugim nastajajo kolesnice, nanosi asfalta in poškodbe bankin. Ob pluženju se lahko poškodujejo grbine, prometni znaki, varnostne ograje in smerniki.

Cesta je slaba, če so na njej zaradi slabega stanja nepredvidene situacije, na katere se ni možno primerno odzvati in preprečiti nesrečo, hkrati pa v primeru prometne nesreče ne nudi zaščite udeležencem za preprečitev hudih poškodb ali celo smrti. In na slabih cestah je seveda večja možnost prometnih nesreč, je poudaril Kostanjšek. "Paradoksalno pa je, da smo na "slabših" - poškodovanih cestah primorani voziti počasneje in previdneje," je dodal.

Na AMZS menijo, da bi lahko proračun za vzdrževanje cest povečali na dva načina. Denar od pobranih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu ob registraciji vozila bi se moral namensko usmeriti v vzdrževanje in obnovo cest, del trošarin in davek na dodano vrednost od obstoječe obdavčitve goriv, torej "bencinski cent", pa bi se neposredno usmeril v ceste, vendar ne na račun povišanja cene goriva.