Ob izdaji prvih sklepov o izvršbah na sredstva dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov, se je na centru za socialno delo po besedah Alena Pusta zglasilo kar nekaj ljudi, ki so bili razburjeni in zaskrbljeni. Z njimi so se pogovorili in jim pomagali, če je bilo treba, da so lahko prebrodili najhujše. Večjih socialnih stisk tako po njegovi oceni ni bilo.
Tudi zdaj prihodov večjega števila uporabnikov, ki se jih tičejo izvršbe na podlagi Šutarjevega zakona, na centru po besedah Pusta ne zaznavajo. So pa s tistimi najbolj kritičnimi v stalnem kontaktu. "Tako zaenkrat uspešno rešujemo vse morebitne stiske," je dejal.
Na začetku izvajanja zakona se je sicer pojavljalo kar nekaj vprašanj, na katera sredstva lahko z izvršbo poseže Finančna uprava RS (Furs) in kakšna mora biti pri tem vloga posameznih organov. Slednje naj bi pristojni na Fursu, ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter centrih za socialno delo rešili na skupnem pogovoru pri predsedniku vlade konec januarja in poznejših usklajevanjih.
Med drugim so se dogovorili, da bo informacijski sistem centrov za socialno delo nadgrajen tako, da bo redno denarno socialno pomoč razdelil v dve nakazili. V prvem bo prejemnik prejel denarno pomoč, do katere je upravičen samo on. Na ta del bo rubež mogoč, ne bo pa na drugi del nakazila, s katerim bo prejel denarno socialno pomoč, ki jo prejema za vzdrževane družinske člane.
Zaenkrat po besedah Pusta povsem natančnih podatkov o tem, kako bo vse skupaj potekalo v praksi, še nimajo, verjame pa, da so osnovne dileme rešene. Trenutna vloga centrov za socialno delo pri izvršbah je sicer po njegovih besedah ta, da prejmejo seznam dolžnikom, katerim je bil izdan sklep o izvršbi. Te nato obvestijo, da se lahko oglasijo pri njih, če potrebujejo pomoč.
Furs je namreč po novem letu na podlagi Šutarjevega zakona dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov, začel izdajati sklepe o izvršbi, s katerimi se lahko poseže tudi v denarno socialno pomoč. S tem se sicer ne strinjajo pri Varuhu človekovih pravic in Pravni mreži za varstvo demokracije, ki sta na ustavno sodišče vložila zahtevo in pobudo za oceno tistih členov zakona, ki omogočajo takšne izvršbe.
