33 let po umiku JLA: 'Slovenska vojska je in bo temelj naše državnosti'

Robert Golob je v nagovoru uvodoma povedal, da so veliki koraki pomembni, ko gre za državo, še bolj pa je pomembno to, da jih napravimo po lastni svobodni izbiri in suvereno. "Danes, ko gledamo nazaj, lahko mirno rečemo, da so bili naši takratni koraki, pravi. Najprej z odločitvijo na plebiscitu, z osamosvojitvijo in nato odločno obrambo države pred tistimi, ki so nas želeli zadržati v mraku. Zadnje dejanje – odhod tuje vojske, pa se je odvilo prav na današnji dan pred 33 leti. Vse to je pripomoglo, da smo dejansko uresničili svoj stoletni sen. Naužiti se vsega tistega, kar nam je zgodovina stoletja odrekala – miru, svobode, napredka in blaginje."

Dodal je, da živimo v času, ko lahko v živo opazujemo razburkano mednarodno dogajanje. "Prav je, da spomin na ta naš zgodovinski trenutek vzamemo tudi kot opomin, kako pomembno je ohranjati vrednote miru in enakopravnosti," je povedal premier. "Svet, v katerem živimo, je prepleten s konflikti, nestabilnostmi. Danes so v našem položaju izpred treh desetletji številni drugi narodi sveta.  Ne le v Afriki ali na Bližnjem vzhodu, tudi v Evropi. Ozemlja, pripadnost narodom, rasam in religijam so dejavniki, ki so ponekod še vedno pomembnejši od človeškega življenja, tudi otroškega," je izpostavil. Ob tem je še dodal, da lahko le opazujemo, kako je pri tem tudi mednarodna skupnost. Povedal je, da je bil to tudi odločilni razlog, da sta se vlada in državni zbor z veliko večino odločila za priznanje Palestine.

"Čeprav je bilo takrat dosti govora o tem, da nam to utegnejo naši zavezniki zameriti, na obisku v Združenih državah Amerike nisem na to temo slišal nobene žal besede. Ravno obratno. Pohvalo in to, da tudi Združene države cenijo našo samostojno pot," je dejal premier in dodal, da je to dodaten dokaz, da nas takrat, ko sledimo svojim vrednotam, nič ne more ustaviti.

Golob se je zahvalil vojakom, policistom in civilistom, ki so pred 33 leti, v tistih najtežjih trenutkih tvegali svoja življenja. "Hvala Zvezi veteranov in Združenju Sever. Gre za organizaciji, ki združujeta tedanje pripadnike Teritorialne obrambe in Milice, pa tudi pripadnike Narodne zaščite in Civilne zaščite. Skupaj štejeta več kot 30.000 članov. Svoboda, suverenost in samostojnost bi brez vašega poguma in predanosti ostale le pojmi, ki veljajo za nekatere druge, ki smo jih dotlej z zavidanjem opazovali prek naših zahodnih in severnih meja." 

Oktobrski umik po junijski vojni

Po slovesni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991, ko so zbrano množico že preletavala letala takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA), so enote JLA v skladu s sklepom jugoslovanske vlade krenile proti mejnim prehodom z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Jugoslovanska vlada je želela s tem "zavarovati enotnost SFRJ". Vodstvo nove države se je temu uprlo in sledil je spopad jugoslovanske vojske z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije.

Slovenija, Hrvaška in vodstvo SFRJ so deseti dan vojne, 7. julija 1991, ob posredovanju Evropske skupnosti na Brionih dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti, ki so ga povzeli v t. i. Brionski deklaraciji. Vendar so takratne jugoslovanske oblasti še pred iztekom roka spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji. Glede na to so stekli pogovori o odhodu JLA.

Umik je potekal prek Luke Koper. Zadnji vojak JLA jo je zapustil 25. oktobra ob 23.45. Kot zadnji je slovensko morje sicer zapustil trajekt Venus v prvih minutah 26. oktobra 1991.

Slovenija se je zavezala, da bo pripadnikom armade ob dokončnem umiku zagotovila vso varnost, armada pa je morala vrniti oborožitev in opremo, ki je bila last Teritorialne obrambe. Po oceni takratnega ministra za informiranje Jelka Kacina je JLA iz Slovenije odpeljala vse, kar je lahko, zlasti težjo oborožitev. Ni pa mogla odpeljati vseh zalog streliva, ki ga je nakopičila v Sloveniji.

Dan suverenosti je državni praznik, ni pa dela prost dan. Praznujemo ga od leta 2015. Glede na predlog za njegovo uvedbo je namen tega praznika poudariti in utrjevati pomen suverene države. Gre namreč za dan, ko je Slovenija ne le pravnoformalno, ampak tudi dejansko postala suverena država, se je glasil predlog.

Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Naslednjič bo obeležen kot državna proslava leta 2026, ko bo njegovo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.