Vlada prekinila obravnavo za ureditev 600-evrskega dodatka sodnikom

Koalicijski dogovor pravi, da predloge zakonov predstavijo poslanskim skupinam, preden jih potrdijo na vladi in jih pošljejo v DZ, je na novinarski konferenci ob prvi obletnici ustanovitve Gibanja Svoboda pojasnil Golob. Zatrdil je, da je to tudi edini razlog, da je vlada obravnavo te točke danes prekinila.

"Podobno proceduro imamo večkrat, ne gre za nič kaj nenavadnega. Želimo pa to stvar ravno zaradi tega, ker je spet včasih napačno interpretirana v javnosti ali pa v parlamentu, v resnici čim prej posredovati v parlament," je pojasnil. Dodal je, da zakon predvideva uveljavljanje pravice do dodatka s 1. januarjem.

V. d. direktorice urada vlade za komuniciranje Petra Bezjak Cirman pa je na novinarski konferenci po seji vladi dejala, da se bo ta predlog zakona zaradi nomotehničnih popravkov v kratkem sprejemal na dopisni seji vlade. Glede na dosedanja pojasnila predstavnikov vlade bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu, torej sodniki in tožilci, mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto prejemali od 1. januarja 2023 do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju.

Dodatek v višini 600 evrov prvi napovedal Golob

Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva sicer najprej napovedal predsednik vlade Robert Golob. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v začetku tedna v državnem zboru v odgovoru na poslanska vprašanja pojasnila, da je predlog zakona medresorsko že usklajen. Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bo ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.

Napoved posebnega dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev je sprožil val zahtev po višjih plačah tudi v drugih skupinah javnega sektorja. Vladi očitajo privilegirano obravnavo nekaterih poklicnih skupin, kar pa ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik zavrača. Po njenih besedah gre pri pravosodnih funkcionarjih za interventni ukrep do plačne reforme, s katerim na nek način odpravljajo neustavno stanje.

Pojasnila je, da sodniki niso v enakem položaju kot javni uslužbenci, saj jim ustava kot funkcionarjem zagotavlja finančno avtonomijo. Pri tem je navedla tudi, da so plače sodnikom in tožilcem realno padle, v času, ko je bilo povprečje rasti plač v javnem sektorju približno 13 odstotkov, je bil padec plač v sodstvu petodstoten, v tožilstvu pa nekaj čez desetodstoten.