Po besedah direktorja vladnega urada za komuniciranje Sebastjana Jeretiča bo 35-letnica samostojnosti in neodvisnosti v prvi vrsti poklon domovini in poklon pogumu tistim, ki so nam jo priborili. Ob letošnji proslavi želijo obuditi tudi spomin na enotnost, "ki nam je v tistih zgodovinskih časih omogočila, da smo si izborili našo državnost". Želeli bi torej, da bi tudi prihodnje generacije dosegle takšno temeljno nacionalno enotnost, kot smo jo uspešno zgradili konec 80. let in je s časom nekako splahnela, je na novinarski konferenci dejal Jeretič.
"Ne glede na vse razlike med nami moramo živeti skupaj in zato se moramo naučiti tudi, kako doreči to našo medsebojnost," je dejal. Zato so se po njegovih besedah na koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve odločili, "da se ta želja po preseganju razlik in doseganju enotnosti pokaže tudi tako, da imamo tokrat na proslavi dva govorca". Na proslavi bosta namreč govorca tako predsednica republike kot premier. S tem želijo po Jeretičevih besedah pokazati, "da smo pluralna družba, ampak eno ljudstvo in ena država".
O tej odločitvi je spregovoril tudi predsednik koordinacijskega odbora Jelko Kacin. "Prav je, da institucije med seboj sodelujejo. Mislim, da si ogromna večina slovenskega prebivalstva želi, da bi ob taki priložnosti predstavniki najvišjih institucij nastopili skupaj, da bi dali prava sporočila o tem, da skupaj zmoremo več, bolje in hitreje," je poudaril Kacin. Zaostanek je treba po njegovih besedah nadoknaditi in upajo, "da bo ta slovesnost, ki bo povezovala vse, k temu prispevala svoj opazen delež".

Po besedah Jeretiča in Kacina so odločitev o dveh govorcih v odboru sprejeli soglasno, medtem pa so v uradu predsednice republike pojasnili, da je predstavnica urada v koordinacijskem odboru predlagala, da se ohrani dosedanja praksa enega govorca. Po navedbah urada je ob tem tudi prosila, da se to njeno stališče natančno zabeleži v zapisnik seje odbora. Ni pa glasovala proti sklepu, saj "ni želela, da bi bil njen glas proti morebiti zmotno in manipulativno interpretiran, da predsednica republike na državni proslavi ne želi biti slavnostna govornica", so pojasnili v uradu predsednice.
A je po Kacinovih besedah predstavnica predsednice zaprosila, da v zapisnik eksplicitno zapišejo, da urad predsednice dvema govorcema ne nasprotuje, ne ve pa, "kaj se je dogajalo na Erjavčevi". Kot je dejal, so ugotovili, da je prevladovala želja po polnem sodelovanju. "Verjamem, da bosta oba, tako predsednica države kot predsednik vlade, maksimalno izkoristila priložnost, da nagovorita čim več ljudi in da jim pojasnita, da je v sodelovanju moč in kakovost".
Po besedah režiserja proslave Romana Končarja bo imela proslava "naboj poklona slovenskemu jeziku", ki je po njegovem mnenju najbolj indikativni element nekega naroda. "Proslava ima svoj naboj v srčnosti, med katero po mojem mnenju sodi domoljubje," je dejal Končar in sklenil, da bo proslava "srčna in polna ljubezni".
'Državna proslava ni proslava Nataše Pirc Musar ali Janeza Janše'
V Uradu predsednice so medtem v odzivu zapisali, da državna proslava ni proslava Nataše Pirc Musar ali Janeza Janše ali katerega koli drugega politika.
"Je proslava v čast državi, naši eni in edini domovini ter vsem njenim ljudem. Predsednica republika se je do sedaj udeležila prav vseh državnih proslav – iz spoštovanja do države. In s to prakso bo nadaljevala tudi v prihodnje," so navedli.
Kot so dodali, na spremembe sklepa nimajo vpliva in se o tem z njimi prehodno ni nihče posvetoval. "Kaj je botrovalo takšni odločitvi, pa je vprašanje za vlado oz. predsednika Koordinacijskega odbora. Glede na besede predsednika odbora na današnji novinarski konferenci, o potrebnem sodelovanju med institucijami, pa bi vsekakor pričakovali, da bi bil z UPRS opravljen predhodni posvet."
Spomnili so, da je imel na vseh dosedanjih proslavah ob dnevu državnosti nagovor le predsednik države, izjemi sta le leti 2007, ko se takratni predsednik Janez Drnovšek zaradi spora s premierjem Janezom Janšo proslave ni udeležil ter leto 2021, ko so na proslavi poleg takratnega predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika vlade Janeza Janše spregovorili še nekateri visoki gostje iz tujine.
Predstavnica UPRS v Koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve dr. Ula Tomaduz je glede predloga, da bi bila na tokratni proslavi ob dnevu državnosti slavnostna govorca dva dejala, da takšnega sklepa ne podpira in opozorila, da UPRS podpira ohranitev dosedanje prakse enega govorca, v tem primeru predsednice republike, so pojasnili v uradu. "Dr. Tomaduz je ob tem tudi prosila, da se to njeno stališče natančno zabeleži v zapisnik seje odbora. Ni pa glasovala proti sklepu, saj ni želela, da bi bil njen glas proti morebiti zmotno in manipulativno interpretiran, da predsednica republike na državni proslavi ne želi biti slavnostna govornica."
Proslava na Trgu republike, scenarij pripravil Pirkovič
Državna proslava ob dnevu državnosti bo sicer potekala v sredo na Trgu republike, scenarij zanjo je pripravil Igor Pirkovič, režijo pa podpisuje Končar. Kulturno-umetniški program bo po navedbah Ukoma skozi glasbo, poezijo, ples in pripoved slavil domovino ter njene ljudi. Na odru bodo nastopili vrhunski slovenski umetniki in umetnice različnih generacij, ki bodo s svojimi interpretacijami povezali zgodovinski spomin z ustvarjalno močjo sodobne Slovenije. Posebna pozornost bo namenjena mladim ustvarjalcem.
Pri izvedbi bodo sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Glasbeni program bo prežet z domoljubno vsebino, recitali pa bodo obudili misli in besede velikanov slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja, so sporočili iz Ukoma.
Po Kacinovih besedah bodo prizorišče poleg ešalonov policije in Slovenske vojske tokrat prvič preletela tudi letala za gašenje požarov.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.