V enih domovih živali s kristalnimi ovratnicami, v drugih pa z vraščenimi verigami

V obdobju razglašene epidemije in času karanten se je opazno povečalo zanimanje za posvojitev živali, psov in mačk. Žal je odločitvi v veliko primerih botroval predvsem dolgčas, pripoveduje Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana. "Veliko ljudi ni hodilo v šole in službe, imeli so veliko časa in želeli so si ga popestriti z živaljo. Seveda pa se je treba zavedati, da bo žival naša odgovornost tudi potem, ko se vrnemo v službo, šolo, na krožke in v družbo prijateljev. Čas za posvajanje tako ni bil najboljši."  Zanimanje za posvojitve je bilo tako vsekakor večje. V Društvu za zaščito živali Ljubljana največ sodelujejo z Zavetiščem Horjul, kjer so posvojitve v času karantene odgovorno ustavili, tako zaradi ljudi kot zaradi živali, pojasnjujejo. 

Ni pomembno, da ima naša mačka ovratnico s kristalčki, pomembno pa je, da lahko pleza in praska

Kakšni lastniki smo postali  v obdobju družbenih omrežij, ki marsikomu narekujejo trende vedenja? Splet namreč preplavljajo fotografije in posnetki hišnih ljubljenčkov, do katerih se lastniki vedejo podobno kot do svojih otrok.  

Treba se je zavedati, da živali niso ljudje in nimajo enakih potreb, kot jih imamo ljudje. Če jim pripisujemo preveč človeških lastnosti, je lahko problematično, opozarja Cerjak Kasteliceva: "Naš kuža recimo veliko bolj uživa v umirjenem sprehodu in vohljanju, druženju s pasjimi prijatelji, kot sedenju na kavi v središču mesta, kjer je ogromno ljudi in hrupa. Ni pomembno, da ima naša mačka ovratnico s kristalčki, pomembno pa je, da lahko pleza in praska." 

Vraščene verige, ptice, ki ne morejo leteti ...

In medtem ko nekateri lastniki živali obravnavajo preveč ljudsko, imamo na drugi strani žal drug, še vedno prepogost ekstrem. Pri tem je treba poudariti, da mučenje ni nujno samo namerno škodovanje ali pohabljanje živali, ampak je tudi zanemarjanje ali življenje v neprimernih pogojih: "Moramo se zavedati potreb živali, da za njih lahko dobro poskrbimo. Posebej grozovitih primerov je več, kot si ljudje predstavljajo. Od vraščenih verig na domačih ljubljenčkih in na rejnih živalih, do ptic, ki ne morejo leteti, ker so ves čas v kletkah, živali, privezanih na prekratkih verigah in še marsikaj." 

Kot poudarja Cerjak Kasteliceva, je vsako mučenje živali nujno prijaviti Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: "Samo naše društvo prejme tudi po nekaj prijav na teden. Žal se še vedno premalo ljudi odloča za prijavo mučenja ali pa ga prijavijo samo društvom, ki pa nimamo možnosti ukrepanja in kaznovanja." 

Marsikaj  seveda ostaja skrito za štirimi stenami, tako pri hišnih kot pri rejnih živalih, zato je res pomembno, da se ne obrnemo stran, ko srečamo mučenje živali, ampak prijavimo pristojnim, da ukrepajo, poudarja. Pred prijavo priporočajo, da se z lastnikom ali skrbnikom živali iskreno in vljudno pogovorite. Lahko jim tudi pustite sporočilo v nabiralniku, če se ne želite izpostavljati. Če se situacija ne izboljša, nadaljujte z naslednjim korakom, svetujejo. 

V nekaterih primerih je za ukrepanje pristojna tudi policija. Gre predvsem za situacije hipnega značaja, v katerih bi bilo lahko za žival že prepozno, preden bi na prizorišče prišla inšpekcija, situacije na javnih krajih, pri katerih ne poznate vpletenih oseb ali njihovega naslova ipd. Tak primer je recimo žival, zaprta v pregretem avtomobilu, fizični napad na žival, streljanje ali obmetavanje živali itd. V takšnih situacijah pokličite 113. 

Divjim in eksotičnim živalim v ujetništvu ne moremo omogočiti pogojev, da bi se res dobro počutile

Imeti žival je velika odgovornost. Dobro se moramo zavedati, kaj vse bomo morali storiti, da se bo naša žival počutila dobro. Za domače ljubljenčke so zato najbolj primerne udomačene vrste, ki jim lahko zagotovimo vse, da se dobro počutijo, poudarja Cerjak Kasteliceva. Divjim živalim v ujetništvu ne moremo omogočiti pogojev, da bi se res dobro počutile in izražale svoje naravno vedenje: "To je težava pri skoraj vseh eksotičnih živalih. Ptice v kletkah brez svoje jate, kuščarji, kače in pajki v premajhnih terarijih, ribe v premajhnih akvarijih in še veliko drugih primerov," opozarja. 

Kaj pa ostale živalske vrste? Kakšen je naš odnos do njih? 

"Če ljudje neke živali ne marajo pretirano, je najbolj prav, da jo pač pustijo pri miru. Nikakor pa ne smemo škodovati samo zato, ker nam neka živalska vrsta ni všeč ali se je bojimo,"  izpostavlja Cerjakova.  Pokazatelj našega odnosa do ostalih živih bitij in narave ni le naš odnos do puhastih in kosmatih hišnih ljubljenčkov, je tudi indeks živega planeta. In sodeč po teh številkah, ta ni razveseljujoč. Indeks živega planeta že dve desetletji predstavlja kazalec za spremembe biotske raznovrstnosti in je pomagal pri globalnem informiranju o izgubi narave. 

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. 

Globalni indeks živega planeta 2020 kaže povprečen, kar 68-odstotni padec v spremljanih populacijah vretenčarjev med letoma 1970 in 2016, kaže letošnje poročilo o Stanju planeta WWF. Od leta 1970 se je tako populacija sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev zmanjšala za zaskrbljujočih 68 odstotkov. Največjo stopnjo zmanjšanja števila beležijo populacije sladkovodnih vrst, in sicer kar 84 odstotkov. Vsaki tretji sladkovodni vrsti tako grozi izumrtje. Izguba habitatov zaradi onesnaženja in spremembe toka rek in jezer ter prekomerno izkoriščanje virov so le nekatere grožnje za sladkovodne vrste. 

Kot so zapisali v letnem poročilu o Stanju planeta 2020 WWF, človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prostoživečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike našega življenja. Upadi populacij živali pa so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema. Globalni upad biodiverzitete prispeva k naraščanju svetovne neenakosti, poglablja se razkorak med globalnim severom in jugom ter se povečuje ranljivost skupnosti, ki jih bo izguba narave najbolj prizadela. 

Preusmeriti se moramo k pravični in trajnostni pridelavi in gospodarstvu, pravičnemu delu, zmanjšanju smeti, enakemu pristopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitve pritiskov na habitate prostoživečih živali. Nasprotno, če bo svet deloval običajno 'business as usual', se bo stopnja izgube biotske raznovrstnosti od leta 1970 le še nadaljevala, opozarjajo v WWF.