Slovenija

Na FDV z izbranimi deli obeležili 100-letnico Vregovega rojstva

Ljubljana, 09. 12. 2020 08.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
3

Ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Vrega so na katedri za novinarstvo izdali zbornik njegovih ključnih del. Vreg, ki velja za ustanovitelja študija novinarstva v Ljubljani, bi imel v teh časih, ko so mediji tarče sistematičnih političnih pritiskov, veliko za povedati, saj so bila v času njegovega zanimanja ves čas v ospredju vprašanja demokratične vloge novinarstva in narave komuniciranja.

Poseganje politike v avtonomijo novinarskega poklica traja že desetletja, a kar se dogaja pod trenutno vlado, spominja na obdobje socializma in takratni boj novinarstva zoper sistematične napade oblasti. Poleg pritiskov na poklicno novinarstvo prek medijskega lastništva in oglaševanja so namreč novinarji zadnja leta vedno pogosteje tarče sovražnega govora in poniževanja, trenutna vlada pa je pritiske še okrepila in pri tem zlorabila državne institucije ter zakonodajo.

France Vreg ustanovitelj študija novinarstva

Na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja so 100-letnico rojstva Franceta Vrega, ustanovitelja študija novinarstva in utemeljitelja komunikologije, obeležili z izdajo njegovih izbranih del pri Založbi FDV.

Dr. France Vreg, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (1920–2007), velja za ustanovitelja študija novinarstva v Ljubljani, utemeljitelja komunikologije kot znanstvene discipline na Slovenskem in v Jugoslaviji ter pobudnika sistematičnega znanstvenega raziskovanja družbenega komuniciranja na največji ljubljanski družboslovni fakulteti. Pred tem je deloval kot novinar in bil med drugo svetovno vojno glavni urednik edinega odporniškega dnevnika v Evropi, Partizanskega dnevnika, po vojni pa je bil med drugim urednik in dopisnik Ljudske pravice in Borbe ter urednik strokovnega časopisa Novinar. 

Knjiga Franceta Vrega
Knjiga Franceta Vrega FOTO: FDV

Kot so ob 100-letnici zapisali na Fakulteti za družbene vede, je Vreg v začetku šestdesetih let novinarski študij na takratni Visoki šoli za politične vede zasnoval v skladu z aktualnimi mednarodnimi izobraževalnimi usmeritvami, s katerimi se je seznanjal na študijskih obiskih v tujini, predvsem v Združenih državah. Njegovo temeljno delo Družbeno komuniciranje (1973), ki ga je ob izidu pod drobnogled vzela takratna politična oblast, danes še vedno velja za eno od najpopolnejših predstavitev (zgodnjih) komunikoloških teorij, ki je poudarjala demokratičnost medijev in novinarstva. 

Nova knjiga Demokratično komuniciranje: izbrana dela v petih sklopih prinaša izbrane znanstvene in strokovne prispevke doktorja Vrega. Te razširja z reprodukcijami arhivskih dokumentov, fotografskega materiala in strokovnih razprav. Knjigo sta uredila Slavko Splichal in Igor Vobič, ob sodelovanju uredniškega odbora: Melita Poler, Marko Milosavljević in Jernej Amon Prodnik.

Vedno aktualna vprašanja in dileme

Demokratično komuniciranje: izbrana dela z uvodno študijo Vregove dediščine ter njegovimi strokovnimi in znanstvenimi prispevki ne odslikava zgolj dinamike Vregove osebne zgodovine, temveč tudi institucionalne zgodovine novinarskega študija in komunikologije kot znanstvenih disciplin v Sloveniji.

Izbrana dela povzemajo naslov Vregove monografije iz leta 1990, ki je nekakšen samoobračun z dvema desetletjema raziskovanja družbenega komuniciranja in javnega mnenja. Vprašanja demokratične vloge novinarstva in narave komuniciranja so bila ves čas v središču njegovega zanimanja. Kot rdeča nit se prepletajo skozi njegova dela ne glede na to, katera specifična tematika je v njih obravnavana. 

V času družbenih omrežij, lažnih novic, političnega populizma in drugih aktualnih pojavov pa Vregovi teksti ponujajo relevanten in ponovno aktualen razmislek, kaj dejansko pomenijo temeljne teme, kot so neodvisno novinarstvo, demokratično komuniciranje in kritična javnost. 

Knjiga je v celoti dostopna prek povezave do Založbe FDV.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Castrum
09. 12. 2020 09.45
+4
Demokratično komuniciranje v času enoumja? Niti v teoriji to ni bilo mogoče, kaj šele v praksi! Lepo se sliši, je pa seveda popoln nonsens, saj je že takoj po koncu WW2 komunistična partija ustanovila Komisijo za agitacijo in propagando, ki je natančno določala, kaj gre v tisk in kaj ne.
mali.mato
09. 12. 2020 09.19
+1
Jože Smole: Novinar je družbenopolitični delavec, ki je zavestno podvržen idejam marksizma in leninizma.
mali.mato
09. 12. 2020 09.19
+1
In v takem duhu deluje FDV. Zato pa tako nasprotovanje poskusom Janše, da se medije naredi uravnotežene, neodvisne.