Predsednik komisije državnega zbora za evropske zadeve in član predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope, ki je pripravila osnutek dokumenta, Alojz Peterle, je glede poteka medvladne konference (IGC) opozoril, da je konvencija večmesečno delo zaključila z osnutkom ustavne pogodbe, ki je bil sprejet z močno demokratično legitimnostjo in širokim soglasjem. Peterle je izrazil prepričanje, da IGC v ključne rešitve v osnutku dokumenta ne bo posegala, pri tem pa ni izključil možnosti, da medvladna pogajanja prinesejo še kakšno izboljšavo.
Peterle je tudi poudaril, da je v rezultat dela konvencije vpletenih kar nekaj idej slovenskih predstavnikov v omenjenem telesu in ob tem izrazil željo, da bi tudi predstavniki slovenske vlade na IGC podprli tisto, o čemer je v konvenciji obstajalo tako široko soglasje. Današnjo razpravo v forumu je Peterle utemeljil z dejstvom, da je treba tudi tik pred zaključkom IGC ohraniti stik s predstavniki civilne družbe, ob tem pa je izrazil željo po ohranjanju dialoga glede pomembnih evropskih tem v okviru foruma v prihodnje.
Foruma se je danes udeležil tudi predsednik DZ Borut Pahor, ki se je zbranim želel predvsem zahvaliti za neprecenljiv prispevek pri oblikovanju stališč Slovenije do ustavnega dokumenta EU. Ob tem je poudaril, da je DZ prvič oblikoval iniciativo civilne družbe v obliki foruma, o tovrstnem sodelovanju pa je po Pahorjevih besedah smiselno razmišljati tudi v prihodnje.
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je na kratko orisal potek dela v konvenciji in ob tem izpostavil dejstvo, da bo širitev EU 1. maja 2004 na 25 članic povezavi prinesla nekatere spremembe, ki jih petnajsterica doslej ni poznala. Prav zato tudi pogodbe, na katerih je EU temeljila, po Ruplovih besedah ne zadostujejo več, so preveč nepregledne in zapletene. Konvencija je tako pripravila osnutek ustavnega dokumenta, ki bo nadomestil vse dosedanje pogodbe povezave. Kot je vnovič poudaril minister, Slovenija z osnutkom lahko živi, saj prinaša nekatere, za državo razmeroma ugodne rešitve.
Kljub temu Rupel ni pozabil omeniti, da je končni predlog konvencije prinesel za Slovenijo tudi nekaj slabših rešitev kot jih je glede prihodnjega delovanja države v povezavi prinesel dogovor iz Nice. V mislih je imel najnižje število poslancev v Evropskem parlamentu, ki znaša po predlogu konvencije le štiri namesto pet poslancev.
Nekatere pripombe k osnutku ustavnega dokumenta je bilo slišati tudi iz vrst poslušalstva. Zbrani so se v razpravi med drugim dotaknili omembe krščanstva in pravic manjšin v preambuli ustavnega dokumenta, opozorili pa so tudi na preveliko usmerjenost slovenskih razprav o ustavni pogodbi EU na razdelitev politične moči v institucijah povezave, pri čemer je po mnenju nekaterih zmanjkalo časa za razprave o tretjem delu dokumenta, ki govori o politikah EU.
