Slovenski predsednik je pred GS nastopil kot prvi govornik petkovega dne splošne razprave, govoril pa je v slovenščini. V govoru se je dotaknil številnih problemov sodobnega sveta in opozoril, da zaradi iraške krize mednarodna skupnost ne sme pozabiti na druga krizna območja po svetu in druge izzive mednarodni varnosti, ne le vojaške. Glede Iraka se je zavzel za aktivno in avtonomno vlogo ZN, ki so se izkazali pri graditvi globalnih zavezništev. ZN je pozval, naj oblikujejo mrežo svojih univerz po svetu in prispevajo k širjenju temeljnih vrednot človeštva. Drnovšek je poudaril tudi pomen ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za napredek človekovih pravic in izrazil podporo nadaljnjim reformam svetovne organizacije.
Po Drnovškovih besedah so ZN v svoji polstoletni zgodovini odigrali pomembno vlogo, kar jim je uspelo zaradi sposobnosti prilagajanja na poti do uresničevanja ciljev, čeprav včasih v omejenem obsegu. Drnovšek je še posebej izpostavil dosežke ZN na področju ohranjanja miru, humanitarne pomoči, razvoja mednarodnega prava in univerzalnih vrednot. "Dosedanja vloga ZN je nedvomno dokaz, da se vsi problemi mednarodne skupnosti ne dajo reševati uni- ali bilateralno. V času vse večje globalne soodvisnosti pa je takih problemov, ki jih države ne morejo reševati niti same niti v sodelovanju z omejenim številom držav, vse več," je dejal Drnovšek.
Ruplova srečanja
Zunanji minister Rupel se je v četrtek popoldne srečal z zunanjimi ministri Kazahstana Kasimžomartom Tokajevom, Armenije Vardanom Oskanianom, Alžirije Abdelazizom Belkademom, Tunizije Habibom Ben Jahjo in Argentine Rafaelom Antoniom Bielso, dan pa sklenil ob večerji z zunanjimi ministri držav Frankofonije v organizaciji francoskega zunanjega ministra Dominiquea de Villepina.
Rupel in argentinski zunanji minister Bielsa sta potrdila dobre odnose med državama vse od slovenske osamosvojitve, saj je bila Argentina ena izmed prvih držav, ki je Slovenijo priznala kot samostojno državo. Ministra sta se pogovarjala o vzajemni podpori v okviru ZN, predvsem pri kandidaturah. Slovenija se na volitvah prihodnji mesec poteguje za članstvo v izvršnem odboru organizacija UNESCO in Argentina jo bo podprla. Ministra sta se prav tako zavzela za pospešitev postopkov za sklenitev sporazuma o socialni varnosti, kar posebej zadeva argentinske Slovence, ki so se vrnili v staro domovino in se soočajo s težavami pri prenosu pokojninske dobe.
Na srečanju s kazahstanskim kolegom Tokajevom je Rupel govoril o gospodarskem sodelovanju predvsem na področju transporta, farmacije in gradbeništva, dan pa je bil tudi predlog o morebitni pripravi poslovne konference. Govorila sta tudi o Ruplovem skorajšnjem obisku v Kazahstanu, za katerega datum sicer še ni določen. Ministrov obisk bo pripravljen v okviru slovenskih priprav na predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovnaje v Evropi (OVSE) v letu 2005.
Srečanje z armenskim zunanjim ministrom Oskanianom je minilo v pogovoru o položaju v kavkaški regiji, prav tako v luči bližnjega slovenskega predsedovanja OVSE. Vodja alžirske diplomacije Belkadem in Rupel sta pregledala gospodarsko sodelovanje, pri čemer je Slovenija izrazila željo, da bi bil med državama sklenjen sporazum o gospodarskem sodelovanju. Govorila sta tudi o sodelovanju v okviru evro-mediteranskega partnerstva. Podobne teme so bile na mizi tudi na srečanju s tunizijskim ministrom Ben Jahjo, s katerim se je Rupel dotaknil tudi preteklega sodelovanja slovenskih podjetij s Tunizijo, na primer Iskre, še iz časov SFRJ. Ministra sta se strinjala, da bi bilo potrebno poiskati način za obnovitev sodelovanja, saj so se stiki po razpadu SFRJ prekinili.