Na istem mestu 20 let pozneje: kako je nastala priljubljena plaža

"Včasih je bil tukaj rudnik, vse je bilo zapuščeno. Poglejte, kako je videti zdaj, kako so to uredili,"  pripoveduje Velenjčan Kemal, ki se spominja 80. let, ko je prišel v Slovenijo. "Vsako leto je lepše, kardinalno spremembo pa so naredili prav letos," nam razlaga na dan uradnega odprtja prenovljene Velenjske plaže. "Narava, zelenje, topla in čista voda. Tamle je odlična restavracija, tukaj spiješ kavico," kroži z roko in našteva njegov prijatelj Marjan, ki je sicer iz Slovenskih Konjic, a je že tolikokrat prišel v Velenje, da se Kemal smeji, da je že domačin.

Šaleška dolina je že 150 let sinonim za pridobivanje premoga. Kot posledica izkopavanja lignita, ko so se najglobji deli  kotline napolnili z vodo, so nastala tri jezera - Velenjsko, Škalsko in Družmirsko. Velenjsko velja za enega največjih v Sloveniji, veliko je toliko kot Blejsko jezero, hkrati pa globje in od njega in od Bohinjskega jezera.

V preteklosti je bil glavni razlog za onesnaženje Velenjskega jezera pepel, ki je bil stranski produkt sežiganja premoga v Termoelektrarni Šoštanj (Teš). Do leta 1994 je tja tekla tudi onesnažena voda, s katero so na območje ugreznin transportirali pepel iz Teša, nato pa so uredili zaprt krogotok te vode. 

V jezeru se je začelo ponovno vzpostavljati vodno življenje, kakovost zraka je danes v velenjski občini dejansko ena izmed boljših v Sloveniji, večkrat na leto se tudi izmeri: "Med mestnimi občinami smo pravzaprav na najvišji možni ravni, smo med prvimi po sami čistosti zraka," zatrjuje župan Peter Dermol.

Spomnil je, da so Velenju v zadnjih desetletjih ogromno vlagali v sanacijo okolja in v to, da z določenimi projekti okolja niso še bolj onesnaževali, temveč emisije predvsem zmanjševali, tudi zaradi Teša. Imajo tudi skupno daljinsko ogrevanje, za oskrbo Šaleške doline s toploto pa zdaj skrbi le en sam dimnik.

Vse meritve so dostopne tudi javnosti - tako zraka kot jezerske vode. "Sam sem se kot otrok kopal še v tistem jezeru tamle, kjer je danes park Vista. Takrat je bila voda pa res onesnažena, govorimo o času pred tremi desetletji in več. Spominjam se tiste bistre sinjemodre barve, jezero je bilo izjemno lepo, s pogledom do samega dna. Življenja v samem jezeru pa ni bilo," se spominja preteklosti.

Danes je barva Velenjskega jezera taka, kot mora biti, temnejša in zdrava, z živahnim podvodnim svetom. Pred 12 leti so se lotili tudi sistematičnega razvoja Velenjske plaže, ki je bila zdaj že sedemkrat razglašena za najboljše naravno kopališče v državi. 

Prihajajo izletniki in počitnikarji z vseh koncev Slovenije, med tujci pa je po besedah direktorice Zavoda za turizem Šaleške doline največ avstrijskih, italijanskih, nemških in srbskih gostov. "V poletnih mesecih številčno prihajajo tudi Nizozemci, oni imajo radi naravo," pravi Alenka Kikec, ki ob tem izpostavlja predvsem goste, ki kampirajo v Zgornji Savinjski dolini.

Ena izmed teh je tudi Lisa, ki sedi pod baldahinom na travnatem delu plaže. Iz Nemčije je s soporogom v Slovenijo prvič prišla leta 2019, bilo jima je tako všeč, da sta si obljubila, da se nekoč vrneta z otroci.

In res se on zdaj v plitvini igra z njunim naraščajem, ona pa nam pripoveduje, kako kampirajo v 20 kilometrov oddaljenem kampu Menina v Rečici ob Savinji, ko je iskala osvežitev v teh vročih dneh, pa jo je osebje usmerilo k Velenjskemu jezeru.

"Vsekakor se zavedamo velikega pomena naših najbolj atraktivnih turističnih točk, kjer nedvomno prednjačijo Ljubljana, Bled, Portorož. Vendar je Slovenija kot celota majhna destinacija in v izogib 'preturizma', ki ga na srečo zaenkrat še nimamo, si seveda želimo ustvariti ustrezne pogoje, da bomo lahko čimbolj enakomerno pršili turistične tokove po vsej državi," Dubravka Kalin, generalna direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu, izpostavlja obstoj ustrezne infrastrukture in razvitosti turistične ponudbe. Pravi, da se že kaže, da je s pravilnim upravljanjem to dosegljiv cilj.

"Julija in avgusta ne hodimo na morje, je prevroče, smo le upokojenci," se smeji Celjan Forto, ki udobno nameščen na zložljiv stol prebira dnevni časopis, ob njem pa sedi njegova soproga. "Prej smo vedno hodili na celjski bazen, lani pa nam je nekdo povedal za tole in od takrat naprej se vedno hodimo kopat sem. Lani so še delali cesto, letos na srečo več ne. Pridemo takole dopoldne, za nekaj ur. Za nas upokojence je tak čas odličen, preden se nabere gneča. Prejšnji teden sva se vrnila z morja in moram reči, da je tukaj voda toplejša.

 S krovno promocijo na nacionalni ravni upravlja Slovenska turistična organizacija (STO): "Njihova primarna naloga je pritegniti pozornost tujih gostov, da jih privabimo v Slovenijo, kar jim odlično uspeva. Že pa smo zaznali, da je potrebna promocija tudi znotraj države. Tudi domačini znamo biti pravzaprav odlični turisti in dosti trošimo, tako da je tudi STO temu segmentu začela namenjati pomemben delež," razlaga Kalinova, ki ob tem poudarja, da je predpogoj za to, da si umeščen v tovrstne promocijske aktivnosti, ustrezna razvitost turistične ponudbe.

"Velenje je zagotovo ena izmed tistih destinacij, ki pravzaprav izjemno premišljeno koraka k temu, da se umestijo v sam vrh slovenskega turizma. Zelo spretno tkejo zgodbo v povezavi s svojo dediščino - tako kulturno kot industrijsko - in imajo res odličen potencial, da se razvijejo v vrhunsko destinacijo," zaključuje predstavnica državnega ustroja.

Za razliko od številnih drugih znanih točk za poletno osvežitev so ob Velenjski plaži, ki je od Ljubljane oddaljena 80 kilometrov oziroma uro vožnje, prednost tudi parkirišča, tik ob sami plaži jih je več kot 400, v bližini še precej več. Ogromno, pravijo na občini, kjer izpostavljajo denimo koncert priljubljenega sarajevskega glasbenika Dina Merlina na tamkajšnji Visti, ki je pritegnil med 8000 in 9000 ljudi, težav s parkiranjem pa ni bilo niti takrat. 

Letos je za otvoritveni vikend nastopila hrvaška zvezdnica Severina, na oder so poleg nje stopili še Luka Basi in skupina Skater. 

Na petkovo dopoldne, ko so predstavniki Šaleške doline in države zbranim novinarjem predstavili novo podobo Velenjske plaže, je obala še samevala, zato so fotografi in snemalci v objektive lahko še ujeli njene dejanske obline. 

V soboto in nedeljo, ko so tam priredili javni dogodek Skok v Poletje 2025,  to več ni bilo mogoče, saj jo je prekrilo na stotine teles vseh generacij, ki so jih vroči junijski sončni žarki zvabili k modri globini in vanjo.

Plažo je sicer lani obiskalo več kot 120.000 obiskovalcev. Cilj njene prenove je bil ustvariti zeleno, dostopno in doživetij polno destinacijo, ki presega klasično vlogo naravnega kopališča,  projekt prenove opisujejo na občini. Osredotočili so se na dostopnost za vse, saj tja prej niso mogle mamice z vozički in invalidne osebe.

V okviru prenove, za katero so namenili okoli 800.000 evrov - od tega je 350 tisočakov prispevala država - so med drugim poskrbeli za dodatne zelene površine in naravno senčenje, razširili in nadgradili so tudi vodni park. Obnovili so osrednji pomol in južno zelenico, postavili slačilnici in tuša, na območju plaže so zasadili nova drevesa, stare kioske pa nadomestili s sodobnimi mobilnimi prodajnimi hiškami z zelenimi strehami. V prihodnjih tednih bodo namestili tudi digitalni prikazovalnik, ki bo prikazoval podatke o temperaturi vode, valovanju, zračnem tlaku in UV-sevanju.