Slovenija

Na izredni seji o izbrisanih

Ljubljana, 08. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Državni zbor se bo na zahtevo koalicijskih poslancev sestal na izrednem zasedanju, na katerem bodo odločali o uvrstitvi t.i. tehničnega zakona o izbrisanih na oktobrsko zasedanje za sprejem po skrajšanem postopku.

Poslanke in poslanci bodo odločali o predlogu skupine poslancev Koalicije Slovenija s prvopodpisanim Francetom Cukjatijem (SDS), da DZ predlog zakona o izvršitvi osme točke odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih obravnava po rednem in ne skrajšanem postopku.

Koalicijski poslanci iz vrst LDS, ZLSD, DeSUS in SLS so namreč prepričani, da če bi DZ o zahtevi opozicijskih poslancev odločal na 30. redni seji, ki se začne 27. oktobra, na isti seji ne bi bilo mogoče odločati tudi o samem t.i. tehničnem zakonu. Po njihovem mnenju bi bili namreč upravičeni pomisleki, da matično delovno telo zakona po skrajšanem postopku ne more obravnavati, dokler o pritožbi petine poslancev ne odloči DZ. Predlagatelji izredne seje sicer menijo, da mora državni zbor o predlogu zakona o izvršitvi osme točke odločbe ustavnega sodišča odločati še v okviru oktobrskega zasedanja.

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Skladno z 21. členom poslovnika DZ kolegij predsednika odloča o predlogu za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku, njegova odločitev pa je sprejeta, če predlog podpirajo predstavniki poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v DZ. Če takšni odločitvi v petih dneh nasprotuje najmanj petina poslank in poslancev, pa o odločitvi kolegija odloči DZ. DZ bo o predlogu odločal brez razprave in brez obrazložitve glasu. Svoje mnenje bo poslankam in poslancem tako predstavil le predlagatelj zahteve za uvrstitev zakona po rednem postopku, in sicer najverjetneje France Cukjati.

Predlog zakona o izvršitvi osme točke odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih predstavlja le pravno podlago, s katero naj bi izvršili omenjeno točko odločbe ustavnega sodišča. Sodišče je notranjemu ministrstvu naložilo, da mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju v Sloveniji od 26. februarja 1992 dalje vsem osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje. Ob tem pa so se pojavila nesoglasja, ali je za takšno rešitev potrebna zakonska podlaga ali zadostuje zgolj odločba ustavnega sodišča, zato se je vlada odločila za prvo možnost, tj. za sprejem zakona. Tako naj bi z omenjenim zakonom zagotovili pravno podlago, po kateri bodo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji pridobili tisti, ki v Sloveniji živijo od 26. februarja 1992. Zakon predvideva izdajo ugotovitvenih odločb, kjer ne gre za vsebinska vprašanja, temveč za ugotovitev, da gre za omenjeno kategorijo oseb.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10