Na koncu plača žena

Tudi zaradi svojih poklicnih izkušenj, ko je delala kot sodnica, je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman bolj kot njen predhodnik Janez Drobnič naklonjena posegom v zakonodajo, ki ureja kaznovanje povročiteljev družinskega nasilja.

Ko žena prosi za znižanje kazni

Cotmanova poudarja pomen dela s storilcem kaznivega dejanja in opozarja, da se postopek ne konča z izrečeno kaznijo, temveč je potrebno nadaljnje delo s storilcem. Zgodi se lahko namreč, da je kaznovani storilec brezposeln, kazen pa v praksi plača žrtev nasilnega dejanja. Cotmanova pri tam navaja primere iz časa, ko je delala kot sodnica: "Storilčeva žena je sama prosila za znižanje kazni, ker je na koncu kazen plačevala sama."

Zakonski partner je po zakonu dolžan vzdrževati brezposelnega družinskega člana, praksa države pa kot kaže je, da kazen na koncu izterja od tistega, ki ima dohodke.

V takšnih primerih sankcija ne doseže svojega namena in oseba, ki je žrtev nasilnega dejanja, na koncu plača še kazen, pravi Cotmanova. "Po storitvi kaznivega dejanja je s storilcem potrebna določena obravnava, da se zave, kaj je storil, in da v bodoče tega ne bo ponavljal," pravi ministrica.

Preventiva, še preden poči

"Marsikdo se sploh ne zaveda, kaj je povzročil svoji družini," pravi Cotmanova. Ministrica napoveduje, da bo zakonski predlog s področja preprečevanja nasilja v družini pripravljen v začetku julija. V njem bosta opredeljena zlasti zagotavljanje preventive in delo s storilci nasilnega dejanja v družini, ki je kaznivo dejanje.

Možno je, da bo delo s storilcem potekalo na centrih za socialno delo kakor tudi v okviru programov nevladnih organizacij. V primerih, ko bi zaznali sum na nasilje v družini, pa ni izključena niti mediacija na centrih za socialno delo. "Družinski člani naj bi se vključili v mediacijo in preprečili, da do nasilja sploh pride," pravi ministrica. Po njenih besedah so potrebni vsi ukrepi, s katerimi bi preprečili nasilje.

Več sodelovanja s šolami, vrtci in posamezniki

Na centrih za socialno delo so za delo na področju nasilja v družini že zaposlili 12 koordinatorjev. Zakon naj bi določil njihove pristojnosti, npr. s katerimi organizacijami naj se povezujejo, še preden pride do nasilja v družini. "Potrebno je sodelovanje s šolami, vrtci in posamezniki v družini," je še dejala ministrica.

V kazenski zakonik naj bi tudi vnesli novo poglavje o preprečevanju nasilja v družini. "Ministrstvo za pravosodje smo že opozorili, da je nasilje v družini kaznivo dejanje," je poudarila Cotmanova.

Po statističnih podatkih Generalne policijske uprave je bilo s področja družinskega nasilja leta 2000 zabeleženih 1666 kaznivih dejanj in 2086 prekrškov, leta 2006 pa 3128 kaznivih dejanj in 3026 prekrškov.