Slovenija

FOTO: Na Kongresnem trgu so se poklonili žrtvam vojn, ki so prizadele slovenski narod: 'To je spomenik ljubezni'

Ljubljana, 13. 07. 2017 17.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zbrane je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki pravi, da ne gre za spomenik sprave, ampak za spomenik, ki vabi k spravi.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Kaj predstavlja spomenik?
    01:40
    Iz SVETA: Kaj predstavlja spomenik?
  • Iz SVETA: Kaj pravijo politiki?
    01:41
    Iz SVETA: Kaj pravijo politiki?
  • Iz SVETA: Ureditev vseh grobišč
    01:00
    Iz SVETA: Ureditev vseh grobišč
  • Iz SVETA: 'Borili smo se za osvoboditev naroda'
    05:42
    Iz SVETA: 'Borili smo se za osvoboditev naroda'
  • Iz SVETA: Vojna za Slovenijo
    02:45
    Iz SVETA: Vojna za Slovenijo
  • Iz SVETA: Borut Pahor o spomeniku sprave
    03:41
    Iz SVETA: Borut Pahor o spomeniku sprave
  • Iz 24UR: Spomenik vsem žrtvam vojn
    03:25
    Iz 24UR: Spomenik vsem žrtvam vojn
  • Iz 24UR: 'Spomenik sprave' deli Slovence
    02:22
    Iz 24UR: 'Spomenik sprave' deli Slovence

Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je danes ob 18. uri začelo slovesno odkritje spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zbrane je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom pa je sledila molitev za žrtve. Vodil jo je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

"Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija. Z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam se zdaj vzpostavlja kot zrela nacija," je dejal Pahor, ki meni, da smo vse žrtve s spomenikom simbolno poklicali k zadoščenju, pokoju in spokoju na skupnem mestu. "In zdi se mi, kot bi od njih slišal docela iskren apel – nikoli več vojne, nikoli več bratomorne vojne. Kot bi odzvanjali Prešernovi verzi. 'Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo,'" je še izpostavil predsednik republike, ki vse državljane poziva k pomiritvi in spravi.

Spomenik je, kot je dejal, postavljen v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov. In sicer na žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroških borcev, borke in borce uporniškega TIGR-a, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991. "Prizadeval si bom, da bi bilo to nekje ob spomeniku tudi zapisano," je dejal Pahor, ki je novoodkriti spomenik označil za "spomenik ljubezni".

Postavitev spomenika je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009

Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika Pahorja so pri tem spremljali predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar ter tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in generalni direktor policije Marjan Fank.

Program slovesnosti na Kongresnem trgu je pospremila slovenska himna v izvedbi Policijskega orkestra in Orkestra Slovenske vojske, Slovenski oktet pa je izvedel pesem Ko mene več ne bo Saša Fajona in Draga Misleja-Mefa v aranžmaju Ambroža Čopija ter domoljubno Slovenec sem Jakoba Gomilška na glasbo Gustava Ipavca.

Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Na spomeniku je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, posvečene narodnim herojem, ki jo je pesnik v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki: "Domovina je ena/ nam vsem dodeljena,/ in eno življenje,/ in ena smrt."

V noveli je zapisano, da mora spomenik "z obliko in velikostjo izražati pomen osrednjega državnega spominskega obeležja za prebivalce slovenskega ozemlja, ki so kot vojaki različnih armad padli v vseh vojnah, zlasti pa med prvo in drugo svetovno vojno. Posvečen je tudi civilnim žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja."

Postavitveni prostor za spomenik so štirje predsedniki na osrednjem ljubljanskem trgu odprli junija 2015. Slovenija s spomenikom sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo postavljena obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah.

Cerar poziva k odpuščanju, Bervar k pozitivizmu

Predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar soglašajo, da ima danes odkriti spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, ki stoji v središču Ljubljane, velik simbolni pomen in predstavlja dodaten korak k spravi med Slovenci. Vsi trije so se tudi udeležili slovesnega odkritja.

Brglez je v izjavi za medije po novem osrednji državni spomenik označil za "simbolni spomin in opomin na vsa grozodejstva, ki so se nam v 20. stoletju zgodila in smo jih tudi sami prizadejali". Izrazil je upanje, da bo enkrat prišel tudi politični čas, ko bo sprava za vse sprejemljiva: "Sprava je odvisna od vseh nas in ne le od politike, ki zgolj ustvarja pogoje."

"Spomenik je opomin za vse nas, da moramo imeti do vseh žrtev spoštljiv, pieteten spomin," je v izjavi za medije poudaril Cerar. Po njegovih besedah je za slovenski narod "zelo pomembno, da gremo naprej, si odpustimo in da se iz preteklosti naučimo, katerih napak ne smemo ponoviti".

Cerar je tudi opozoril, da je sprava proces, ki se dogaja in je odvisen od vsakega posameznika, ne samo od politikov. Dodal je, da je novi spomenik na ljubljanskem Kongresnem trgu za vse nas "opomin, da moramo razvijati odpuščanje in iskati pomiritev – tako v sebi samih kot do drugih".

"Ko smo Slovenci složni, potem za nas ni ovir in dosežemo vse cilje. Sprava bo mogoča takrat, ko jo bomo čutili in ko jo bomo želeli," pa je v izjavi za medije poudaril Bervar. Po njegovih besedah je tako v svetu kot v Sloveniji vse preveč negativne energije, "zato je treba v prihodnost gledati pozitivno".

Zore prosil odpuščanja za vse smrti

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v molitvi, ki jo je vodil po državnemu delu današnjega odkritja spomenika vsem žrtvam vojn, prosil odpuščanja za vse smrti, ki so jih drug drugemu povzročili ljudje. Po njegovih besedah je spomenik na kraju, "ki ga hočemo doživljati kot spomin in opomin na divjanje nasilja skozi čase naše zgodovine".

"To nasilje je ljudem jemalo življenja. Umirali so na bojiščih in po moriščih, po gozdovih in po taboriščih, po kraških breznih in po strelskih jarkih," je opozoril Zore in prosil Boga, naj slovenskemu narodu nakloni spravo in mir, da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo.

Pred slovesnostjo s transparenti pokazali nestrinjanje s postavitvijo spomenika

Slovesnosti v središču Ljubljane se je po nekaterih ocenah udeležilo nekaj sto ljudi vseh starosti. Med njimi so bili tudi nekateri zdajšnji in nekdanji poslanci, ministri, predstavniki pravosodja in zamejskih Slovencev ter nekateri člani diplomatskega zbora.

Nekaj udeležencev je pred začetkom prireditve nosilo transparente, s katerimi so izrazili nestrinjanje s postavitvijo spomenika. Na enem od njih je pisalo: "Sprava izdajstvo razglaša za čast domovini". Ko se je slovesnost začela, so odšli s prizorišča.

Naročnik javnega natečaja za izbiro spomenika in investitor postavitve je bilo sicer ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vrednost investicije je nekaj več kot 1.248.000 evrov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1