'Na Kosovu potrebna sprava'

Mednarodne konference z naslovom 'Medetnični in medreligijski odnosi na Kosovu: Ustvarjanje mostov razumevanja in sodelovanja', ki je potekala na gradu Jable, so se udeležili voditelji etničnih, verskih in civilnih skupnosti, pa tudi član prehodne vlade s Kosova, ter predstavniki slovenske in drugih vlad ter slovenski in mednarodni strokovnjaki. Kljub povabilu organizatorjev, predstavnikov srbske pravoslavne cerkve na grad Jable ni bilo.

Kosovo naj postane boljši kraj za življenje

V interesu vseh etničnih in verskih skupnosti na območju Kosova je, da to postane boljši kraj za živeti, je ob odprtju konference poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel.

Ob odprtju konferenca sta poleg Rupla nastopila tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar in mufti slovenske islamske skupnosti Nedžad Grabus, ki sta se menila, da religija lahko na Kosovu in drugod gradi mostove. Po mnenju tretjega govornika, ameriškega politologa in avtorja številnih knjig o medkulturnem dialogu Benjamina Barberja pa je ključ v državljanski identiteti in državljanskem prostoru, ki odpirata možnosti za etnični in verski pluralizem.

Konflikt ni verski, temveč etnični

Zunanji minister je še spomnil, da konferenca poteka v času, ko je proces v zvezi s prihodnjim statusom Kosova prešel v ključno in hkrati najtežjo fazo. V osrčju predloga posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija je prav zaščita etničnih skupnosti, najdaljši aneks k predlogu pa je tisti o zaščiti verske dediščine, je dejal Rupel, ki pa je hkrati poudaril, "da konflikt na Kosovu, kot tudi v BiH, dejansko ni bil verski, temveč predvsem etnični in politični".

Kljub temu se morajo na območju naučiti spoštovati verske razlike, pri čemer pa še ni dovolj raziskano, kako bi lahko pozitivno vlogo pri tem odigrali verski voditelji, je dodal Rupel. Pri obravnavi medetničnih in medverskih odnosov na Kosovu je sicer potrebna posebna previdnost, je menil zunanji minister. "Obe etnični skupnosti na Kosovu, predvsem največja, bosta morali biti odgovorni in začeti spravni proces," je poudaril.

"Evropa želi evropeizirati Balkan, da Balkan ne bi balkaniziral Evrope"

Nadškof Hočevar je v govoru opozoril na pomen "integralnega dialoga", ne le na Kosovu, temveč povsod. Pri tem je podobno kot Rupel spomnil na pomen religij, ki bi morale po njegovem mnenju odigrati ključno vlogo. Sicer je Hočevar izrazil razumevanje do "pravoslavnih bratov", katerih številni verski spomeniki so bili uničeni, ki so zadržani do sodelovanja v integralnem dialogu. Kljub temu bi jih morali pritegniti k sodelovanju v dialogu, je dejal Hočevar in poudaril, da "mora Balkan postati pionir dialoga". Kljub povabilu organizatorjev, Centra za evropsko prihodnost (CEP), se konference ne udeležujejo predstavniki srbske pravoslavne cerkve.

Na pomen religije pri dialogu je opozoril tudi mufti Grabus. V zvezi z dogajanjem na balkanskem prostoru je dejal, da se nekateri na Balkanu še vedno borijo za svoj dom in da želi Evropa evropeizirati Balkan, da Balkan ne bi balkaniziral Evrope. Sicer pa se je Grabus osredotočil predvsem na položaj muslimanov v Evropi. Kot je poudaril, "islam in demokracija nista neskladna", muslimani pa bi po njegovem mnenju morali postati univerzalna skupnost v Evropi.

Barber je medtem opozoril, da etnična in verska identiteta kot taki lahko prineseta tudi težave, saj s seboj nujno prineseta dojemanje "drugega". Kulturna identiteta je tako dejansko zgrajena na "zidovih", "prinaša solidarnost, a hkrati v sebi nosi seme zla". A na srečo obstaja tudi državljanska identiteta, ki ni zgrajena na preteklosti, temveč na prihodnosti, "na delu, ki ga opravljamo skupaj". "Državljanstvo je naraven most med kulturami in verami", tak "državljanski prostor" pa ustvarja možnost za pluralizem, je poudaril Barber.