Na Kredarici toliko snega 20. maja ni bilo že 42 let

Padavinsko bogata zima in najhladnejša pomlad v zadnjih 20 letih sta poskrbeli, da je letošnji 20. maj v visokogorju najbolj zasnežen po letu 1979, še posebej veliko snega je na območju Julijskih Alp in zahodnih Karavank. Tako Kredarico po sneženju v preteklih dneh prekriva kar 480-centimetrska snežna odeja, medtem ko dolgoletno povprečje za ta del leta znaša le 240 centimetrov. 

Maja je bilo sicer na naši najvišji meteorološki postaji v zadnjih 42 letih nekajkrat tudi že več snega kot letos, a se je to običajno zgodilo v prvi polovici meseca, medtem ko je bilo tu 20. maja več snega le še leta 1979, in sicer 557 centimetrov. Glede na to, da bo v prihodnjih dneh spet snežilo, je povsem možno, da se bo letošnji maj poslovil z najdebelejšo snežno odejo od začetka meritev leta 1971. Maj 1979 se je namreč končal z zelo toplim vremenom, zaradi česar se je snežna odeja v zadnjih 11 dneh meseca stanjšala za kar dva metra. 

Spremenljivo in hladno vreme v zadnjih tednih lahko pripišemo pogostemu spustu zračne mase iznad severnega Atlantika in polarnih predelov, zaradi česar je letošnja pomlad pri nas najhladnejša po letu 2001. Temperature v zadnjih dneh bolj kot na drugo polovico maja spominjajo na sredino marca, Ljubljana je bila včeraj ob 14. uri celo najhladnejša prestolnica v celinskem delu Evrope. Povsem drugače je v teh dneh na vzhodu celine, kjer podirajo številne rekorde, temperature so se marsikje povzpele celo nad 30 stopinj Celzija. Najbolj neobičajne razmere so včeraj popoldne imeli na severozahodu Rusije, v bližini arktičnega kroga, kjer se je ogrelo kar do 33 stopinj Celzija. V Evropi je v teh dneh podobno vroče le še na jugu Iberskega polotoka in ob Kaspijskem morju. 

Mnogi se sprašujete, zakaj prihaja do takih temperaturnih razlik. Razlaga je precej enostavna. Če se na eni strani hladen zrak spusti daleč proti jugu, se na drugi strani topel zrak dvigne daleč proti severu. Vse to je posledica vzpostavljanja temperaturnega ravnovesja med ekvatorjem in polom, zdaj je samo vprašanje, na kateri strani območja hladnega zraka se nahajamo. Če smo na njegovi vzhodni strani, nad nami pihajo južni vetrovi, ki nam prinašajo topel zrak, na zahodni strani pa smo pod vplivom hladnejših severnih vetrov. Pomladni meseci so ravno zaradi teh spustov hladnega zraka in zamika med segrevanjem nižjih in višjih plasti ozračja v povprečju najbolj nestabilni v letu. Gre za nekaj povsem običajnega, letos morda preseneča edino to, da podoben tip vremena nad nami vztraja že več tednov.

Tudi sicer imamo v zadnjih letih vse več t. i. stacionarnih situacij, ko se določen vremenski vzorec nad nami zadržuje dalj časa, kar je eden izmed pokazateljev podnebnih sprememb. Se pa temperaturna razlika med ekvatorjem in polom s temi prodori hladnega zraka manjša, zato je v prihodnjih mesecih stabilnejše vreme pričakovati tudi pri nas, jeseni, ko se bo razlika spet začela večati, pa bo vreme postopno spet postalo bolj spremenljivo.

V prihodnjih dneh še brez večje spremembe vremena

Današnji dan bo v znamenju spremenljive oblačnosti. Popoldne bo predvsem nad hribi spet nastalo nekaj ploh in neviht, ki se bodo od severa pomikale proti jugu države. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20 stopinj Celzija.

V petek bo deloma sončno in večinoma suho, kakšna kaplja dežja bo možna le v Posočju. Jutro bo zelo sveže s temperaturami od 2 do 7 stopinj Celzija, še kakšna stopinja manj bo v alpskih dolinah ter na planotah Notranjske in Kočevske, dan pa bo že toplejši z najvišjimi temperaturami malo nad 20 stopinj Celzija. Popoldne bo namreč v večjem delu Slovenije zapihal jugozahodni veter. 

Sobota bo v hribovitem svetu Gorenjske, Notranjske in severne Primorske oblačna z občasnim dežjem, drugod bo še deloma sončno, vetrovno in razmeroma toplo. Ogrelo se bo do 22 stopinj Celzija. 

V nedeljo bo ob vremenski fronti prehodno deževalo v večjem delu Slovenije. Znova se bo tudi ohladilo, sneg bo lahko tako že drugič v tem tednu pobelil tudi sredogorje. 

V prihodnjem tednu se vreme ne bo bistveno spremenilo, kar pomeni, da nas bodo še naprej prehajali oblačni pasovi z občasnimi padavinami, tudi temperature bodo še vedno nekoliko prenizke za drugo polovico maja.