V času, ko številni uživajo na dopustih, skupina predanih prostovoljcev v "otroški koloniji" v Počitniškem domu Zambratija ob hrvaški obali skrbi, da tudi otroci doživijo brezskrbno, veselo in varno poletje. Za mnoge izmed njih je to edini oddih v letu, včasih pa celo prvi stik z morjem. Počitnice namreč niso samoumevne za vse, še posebej ne za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij.
Še preden prevzamejo novo skupino otrok – letovanje namreč poteka skozi celo poletje, tako da se zamenja 10 skupin otrok – ekipa vzgojiteljev preveri, kaj so napisali njihovi starši, ali so morebiti kakšne posebnosti pri otrocih, iz kakšnega okolja prihajajo. To jim omogoča, da se bolje pripravijo in vsem otrokom omogočijo, da se čim bolje vključujo v skupino. In tudi, ko otroci prispejo v počitniški dom, so vzgojitelji ob njih, ko se razpakirajo, da zaznajo, ali morda kdo potrebuje kakšno dodatno pomoč.
"Pridejo tudi otroci, ki imajo namesto nahrbtnika, plastično vrečko. Take stvari je treba prepoznat še preden bi se izpostavili in bi lahko bili tarča posmeha ali žaljivk. Zato imamo vedno pripravljene osnovne stvari – osnovne higienske potrebščine, kakšne kopalke, brisačo za na plažo, nahrbtnike, pokrivala," nam je pojasnila Monika Bizjak Erjavec, sicer družinska terapevtka iz Zveze Anita Ogulin in ZPM, ki na letovanju deluje kot vzgojiteljica.
Vsi prostovoljci – v trenutni skupini za 121 otrok skrbi 12 vzgojiteljev – še pred začetkom poletja opravijo usposabljanja, kjer velik poudarek namenjajo ravno pogovoru. "Ko si z otroki ves čas v stiku, hitro zaznaš, če je nekaj narobe v skupini. Če tega ne naslovimo, se otroci ne bodo počutili dobro," opozarja Monika. "Pomembno je, da jih slišimo. Da vemo, kdo potrebuje več pozornosti, kdo bolj nežno spodbudo," še dodaja.
Meseci priprav na leta podlage
Za dnevni red skrbi pedagoški vodja Martin Erjavec, ki pravi, da ima vsaka skupina svoj ritem, a osnovna struktura ostaja ista – z razlogom: "Da otroci točno vedo, kaj jih čaka. Kdaj imamo zajtrk, kdaj pozdrav soncu, kdaj večerne prireditve. To jim daje občutek varnosti in predvidljivosti."
Dejavnosti so zelo raznolike in prilagojene starosti in interesom otrok – od jutranjega teka do večernih plesov. "Iščemo talente. Vsak nekaj zna. Vsak nekaj doprinese," pravi Martin.
Da vse poteka brez težav, so zadaj meseci priprav na leta in leta podlage. "Priprave so izjemno pomembne. Imamo razne seminarje in izobraževanja, pred poletjem imamo tudi sestanke z vzgojitelji. Tako, da ko vzgojitelj pride sem, že ve, kakšna so pravila, navodila, kakšne so njegove zadolžitve, kakšen je program. Vsak vzgojitelj tudi ve, kakšno starostno skupino bo imel. Tako, da se potem tukaj ne ukvarjamo z organizacijo, ampak se osredotočamo predvsem na otroke," poudarja Erjavec in dodaja, da je cilj, da se imajo otroci lepo, da sodelujejo, da so slišani, da čutijo pripadnost in so vključeni.
'Dam svoj dopust, da sem lahko tukaj'
Med dolgoletnimi prostovoljci je tudi Tilen Černe, po izobrazbi socialni pedagog, sicer zaposlen kot vzgojitelj v vrtcu. V poletnih kolonijah sodeluje že 29 let.
"Zelo rad delam z otroki. Največja motivacija pa mi je predvsem to, da sem lahko otrokom tudi v pomoč, podporo, da jih znam ob težkih trenutkih tudi potolažit, se pogovorit z njimi, rešit različne konflikte, ki se dogajajo med vrstniki," našteje. In dodaja, da čeprav je delo naporno, na koncu odtehta, ko vidi, kako so otroci nasmejani, igrivi in se radi vračajo.
"Kar mi dajemo njim, nam potem na koncu vračajo – in to je eno tako veliko zadovoljstvo, da si vsako leto rečem: pa grem še enkrat," pravi Černe.
Letos je vključen v le eno 10-dnevno izmeno, v preteklosti pa je kdaj tudi celo poletje preživel kot vzgojitelj v kolonijah. "Tukaj nismo na počitnicah, dam tudi svoj dopust za to, da sem lahko tukaj. Kot sem že prej omenil, pa v zameno dobim neko dodatno energijo in voljo, tako da to res z veseljem opravljam," dodaja.
Že drugo leto je v Zambratiji kot vzgojiteljica tudi 20-letna študentka Ema, ki pravi, da je to odlična priložnost za vse, ki jih veseli delo z otroki. "Tu se naučiš, kako pridobiti otrokovo zaupanje. Kako poslušati, kako ga potolažiti, ko je treba," pravi.
Ob njej sedi in prikimava 23-letna Katja, študentka fizioterapije. "Tudi drugače delam z otroki, tukaj pa je še morje in to je top kombinacija. Je pa kar naporno, sploh odvisno od tega, kakšno skupino dobiš – koliko so stari, če te ubogajo, če znaš vzpostavit avtoriteto. Definitivno pa ni lahko, ker moraš biti ves čas na soncu, vroče je, ves čas moraš spremljati, kje so, skrbet za njih, jih potolažit, spremljat, ali jedo, se umivajo," našteva.
A obe prostovoljki pravita, da je največja nagrada za njihov trud, ko vidijo, da jim otroci zaupajo in ko otroci dobijo tisto, kar potrebujejo in uživajo.
Čeprav imajo organizatorji svojo bazo prostovoljcev, opažajo, da zanimanje zanj z leti nekoliko upada. "Včasih smo komaj čakali, da smo lahko prišli zraven. Danes moramo večkrat pozivati. A tisti, ki pridejo, se večinoma vračajo," pravi Erjavec in dodaja, da so novi prostovoljci vedno dobrodošli, prijavijo pa se lahko preko spletne strani Zveze Anita Ogulin.
