Na limanicah, krožnikih ali kot okras na steni pri nas na leto konča približno 50.000 ptic

"Na milijone ptic se vsako leto odpravi na zahtevno in dolgo pot v toplejše, s hrano bogatejše kraje. Vendar se za mnoge ptice selivke njihova pot ne konča v Afriki, kjer bi lahko preživele zimo, oziroma nekje v Evropi, kjer bi lahko vzredile svoj zarod. Njihova pot na jug ali sever je težavna, premagati morajo več sto ali tisoč kilometrov, prečkati široke predele morja in okolja s plenilci. Poleg vseh teh preprek jih v širši okolici Sredozemlja čakajo še mreže, limanice in šibre divjih lovcev, ki že tako visoko smrtnost ptic selivk še dodatno povečajo z nepotrebnim lovom. Pot se za mnoge tako konča v pasteh, mrežah ali limanicah ter nazadnje na krožniku ali pa kot okras na steni," poudarjajo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer so izdali poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji od leta 2000 do konca leta 2018.

Kot izpostavljajo, so do zdaj verjeli, "da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh če se primerjamo s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A pričujoče poročilo kaže, da je kriminala nad pticami bistveno več, kot smo verjeli doslej." Večina nezakonitega lova in trgovine s prostoživečimi vrstami sicer ostane neodkritega zaradi težav pri odkrivanju, nepoznavanja problematike ter neprijavljanja primerov.

Na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki je še vedno nepopolno, ocenjujejo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 11.000–50.000 ptic: največ s strelnim orožjem (3.000– 25.000), sledi lovljenje z ostalimi metodami (8.000–25.000 osebkov) in zastrupljanje (100–500 osebkov). Ocenjujejo, da je letno čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih 41.000–205.000 osebkov ptic.

Med ubitimi pticami sive čaplje, kormorani, velike bele čaplje

V obdobju od leta 2000 do 2018 so zaznali 262 primerov nezakonitega ravnanja. Največ je bilo primerov nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami. Na udaru so predvsem ptice pevke, ki se jih lovi in zadržuje v kletkah. Kaže, da je lov ptic pevk v Sloveniji zelo razširjen predvsem v zahodnem in osrednjem delu države. Velik je odstotek primerov nezakonitega lova na ptice s strelnim orožjem, kjer so žrtve predvsem ribojede vrste ptic ter ujede in sove.

Zaznali so tudi 39 primerov lovljenja ptic s pastmi, na mreže in limanice. Tukaj so glavne žrtve manjše ptice pevke in ujede. Ravno na te je precej razširjen lov s pastmi. Čeprav poteka v manjšem obsegu, je glede na prizadete vrste izjemno problematičen. Ptice lovijo na različne načine: s pomočjo živolovk, mrež, limanic ali na druge z zakonom prepovedane načine lova.

Med ubitimi pticami je bilo največ sivih čapelj z najmanj 115 osebki, sledijo kormorani, kjer je bilo v 11 zaznanih primerih nezakonito ubitih najmanj 22 osebkov, in velika bela čaplja z najmanj 25 ubitimi osebki. Med ujedami so zaznali nezakonito ubite kanje (najmanj pet ubitih osebkov), skobca (najmanj en ubit osebek), planinskega orla (najmanj dva ubita osebka) in sokola selca (najmanj dva ubita osebka). Pri sovah so v skupno petih primerih obravnavali najmanj tri nezakonito ubite velike uharice najmanj dve mali uharici.

Leta 2018 so imeli dva primera streljanja na ptice z zračno puško: "Oba primera smo potrdili s pomočjo rentgenskega slikanja kadavrov ptic. Prav tako smo prejeli informacije, da se streljanje z zračnimi puškami še vedno pojavlja v zmernem obsegu. Primere je izredno težko odkriti, saj se dogajajo zelo razpršeno. Poleg tega ta dejanja med ljudmi pogosto niso dojeta kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti. Nezakonito streljanje na zavarovane vrste ptic smo imeli tudi na območjih, kjer je lov prepovedan (šest primerov). V Naravnem rezervatu Iški morost smo zabeležili tri primere, v Naravnem rezervatu Ribniki Draga pri Igu dva primera, na Naravnem spomeniku Ljubljanica pa en primer. Na vseh treh območjih je lov ptic izrecno prepovedan," opozarjajo na DOPPS.

Kot pravijo v DOPPS, imajo za zdaj podatke za vsaj 20 posameznikov, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo z lovom ptic pevk: "Samo za območje Ljubljane nam je znanih sedem takšnih posameznikov. Ocenjujemo, da je to v Sloveniji precej razširjena dejavnost, zaradi katere je posledično iz narave letno nezakonito odvzetih ali ubitih 7.800–23.600 ptic pevk."

Italijanski državljan v kletkah zadrževal 36 vrst zavarovanih ptic pevk

Največ nezakonitega lovljenja ptic pevk, z namenom preprodaje, so zaznali v zahodnem delu Slovenije, in sicer 14 primerov. Predvidevajo, da sporna ravnanja spodbuja italijanski črni trg in ukinitev mejnih kontrol na meji z Italijo decembra 2007.

Društvo so leta 2017 občani obvestili o dveh različnih osebah, ki sta se v obalno-kraški regiji ponavljajoče ukvarjala z nezakonitim lovljenjem ptic pevk s pastmi in limanicami.

Občani so navajali pogoste obiske vozil z italijanskimi registrskimi tablicami in sume o prodaji nezakonito ujetih ptic na italijanski trg. Leta 2018 so zoper eno osebo iz območja občine Koper podali prijavo na Generalno policijsko upravo zaradi nezakonitega zadrževanja in lova na ptice pevke. Primer je trenutno v preiskavi pri pristojnem državnem tožilstvu.

Dva primera italijanskih državljanov iz leta 2012 in 2016, ki sta ptice pevke lovila v Sloveniji, kažeta na morebitno večjo prisotnost italijanskih krivolovcev, ki pri nas najdejo ustrezno okolje za lov ptic pevk.

Leta 2016 so policisti v okolici vasi Robidišče prijeli italijanskega državljana, ki je v kletkah nezakonito zadrževal in s pastmi in mrežami nezakonito lovil ptice pevke. Italijanski državljan je v kletkah zadrževal 36 vrst zavarovanih ptic pevk. Leta 2012 so prav tako v zahodnem delu Slovenije, v občini Komen, policisti prijeli italijanskega državljana, ki je v mrežo nezakonito lovil ptice pevke. V mreže je ujel 20 različnih vrst ptic.

Nezakonito odstranjevanje lastovičjih gnezd še posebej pereče v Kranju

V času sistematičnega beleženja podatkov je DOPPS obravnaval tudi sedem primerov nezakonitega odstranjevanja lastovičjih gnezd. Mestne lastovke pogosto gnezdijo na zunanjih fasadah stavb. Lastniki stavb želijo odstraniti njihova gnezda, ker jih motijo sledi iztrebkov na fasadi.

Ugotovili so, da je težava še posebno pereča v občini Kranj, kjer vsako leto lokalno društvo nezakonito odstrani več deset gnezd v času njihove gnezditve. Leta 2010 so na društvo dobili prijavo o množični odstranitvi lastovičjih gnezd v občini Litija. V času gnezditve je bilo odstranjenih 151 gnezd, s tem pa posledično prizadetih 400–800 mestnih lastovk.

Primer podobnih razsežnosti se je zgodil tudi leta 2015 v Serminu pri Kopru, kjer je bilo med gnezditvijo nezakonito odstranjenih vsaj 100 gnezd mestnih lastovk, s tem pa posledično prizadetih 200–400 ptic. Leta 2016 so v občini Šmarje pri Jelšah med prenovo fasade na bloku nezakonito odstranili 110 gnezd mestne lastovke. Posledično je bilo zaradi tega prizadetih od 220–440 ptic, ki so bile ravno v času gnezditve.