Kulturniki, ki jim avtorski honorar predstavlja edini vir dohodka, pravijo, da bo nova obdavčitev ogrozila njihov obstoj. Gre za širok spekter ljudi; od slikarjev, kiparjev, glasbenikov do arhitektov in novinarjev, ki niso zaposleni, ampak imajo status samostojnega kulturnega delavca. Po njihovem bi država celo morala zmanjšati obdavčitev avtorskih honorarjev na 40 odstotkov. Prav tako se ne strinjajo, da naj se po novem nakup umetniških del ne bi več štel za davčno olajšavo. Menijo, da bi za nakup kulturnih dobrin država morala uvesti vsaj šestodstotno olajšavo.
Na finančnem ministrstvu pa opozarjajo, da želijo z novo davčno reformo doseči enakopravno obdavčitev državljanov. Dejstvo je namreč, pravijo, da v Sloveniji veliko ljudi dela po avtorski pogodbi, ko sploh ne gre za avtorska dela, nekateri pa so zraven tudi redno zaposleni. Ravno zato predlagajo spremembo obdavčitve. Čeprav so sprva mislili obdavčiti vse avtorske honorarje, pa so na finančnem ministrstvu pripravili kompromisni predlog za tiste, ki res živijo le od honorarja.
Milojka Kolar državna sekretarka na finančnem ministrstvu je za 24 ur radijske novice povedala: "Gre za del populacije samostojnih kulturnikov, ki dejansko živijo samo od avtorskih honorarjev. Tu skušamo najti rešitve v tem smislu, da ne bi bili prizadeti z manjšimi dohodki oziroma z neto prejemki."
