Delodajalci protestno zapustili sejo, vlada vztraja pri zimskem dodatku

Ekonomsko-socialni svet je na današnji seji soočil mnenja o vladnem predlogu obvezne božičnice. Do božičnice bi bili glede na vladna izhodišča upravičeni vsi, tako zaposleni v zasebnem kot javnem sektorju. Določena bi bila lahko v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače, pri tem pa neobdavčena in neoprispevčena. 

Kot je povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar, je delodajalska stran po dveh urah vroče razprave protestno zapustila sejo, saj so bili, kot trdi, postavljeni pred dejstvo, da božičnica bo obvezna. "Nismo pristali, da bi se pogovarjali o brezkompromisnem predlogu vlade, ki predvideva le obvezno božičnico," je povedal. Temu pa nasprotujejo, zato do tega, kako visoka naj bi bila božičnica, niti niso prišli, je povedal. Sprašujejo se, kje je tu socialni dialog, je poudaril. Naslednja seja je sklicana za 7. november. 

Kot je dodal, so ves čas razprave o predlogu obvezne božičnice danes poslušali, "da je to de facto nekaj, za kar se je vlada odločila in da bo to zagotovo tudi sprejeto".

"Postavljeni smo bili pred dejstvo, da obvezna božičnica zagotovo bo, da noben poslanec ne bo glasoval proti. Torej, kako naj se potem sploh o čem pogajamo? To niso pogajanja, to je dejansko diktat /.../. Tega enostavno ne moremo sprejeti," je bil neposreden Cvar.

Povedal je še, da delodajalci zdaj pričakujejo pripravo gradiva o božičnici, o katerem se bo sploh mogoče pogovarjati. Dotlej pa bodo sejo ESS na to temo obstruirali. 

Ni sprejemljivo, da pogajanja potekajo pod ultimatom obvezne božičnice in da je predmet pogajanj samo še njena višina, je opozoril tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar.

Prav tako so razočarani v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Izvršni direktor GZS, sicer tudi predsedujoči ESS, Mitja Gorenšček popuščanja vlade glede obveznosti božičnice ne pričakuje, je povedal za STA.

Vseh pet reprezentativnih delodajalskih organizacij, poleg OZS, ZDS in GZS še Trgovinska zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je v skupni izjavi po seji sporočilo, da so se seje udeležile v upanju, da se najde skupno rešitev, ki bi vsem zaposlenim v državi omogočila višje neto plače.

"Veliko razočaranje za delodajalce je, da vlada in sindikati niso podprli predloga delodajalcev v smeri razbremenitve stroškov plač. To bi namreč zaposlenim prineslo precej več, kot znaša predlagana božičnica. Delodajalci so sicer podprli nagrajevanje zaposlenih v obliki neobvezne božičnice, ki mora biti razbremenjena vseh davkov in prispevkov," so poudarili v delodajalskih združenjih. Spomnili so še, da božičnico že zdaj plačujejo podjetja, ki imajo dobre poslovne rezultate in si to lahko privoščijo.

Kot pa je povedal minister za delo Luka Mesec, odločitev delodajalcev obžaluje in izpostavlja, da 'vlada ni trdno stala na svojih okopih.' Pozval jih je, da do naslednjega srečanja razmislijo o smiselnosti takšnega koraka. Kot je povedal, bo predlog zakona že naslednji teden na voljo v branje ESS, pri tem pa je poudaril, da je ta le posvetovalno telo vlade in da če se ta o zakonu noče pogovarjati, ima vlada pravico sprejeti zapisan zakon. Kot je pojasnil, bodo uvedli nov institut zimskega dodatka, ki bo podoben letnemu regresu. 

Kot je dodatno pojasnil, pripravljajo predlog zakona, naslednji teden bo tekst na voljo v branje socialnim partnerjem. "Ne bo šlo za interventni zakon, ampak za zakon o zimskem dodatku k plači, ki bo določil parametre, v kakšni višino bo izplačan, kdaj, kakšni so možni odlogi,... O tem se želimo s socialnimi partnerji pogajati in iskati skupni jezik," je dodal. 

Vlada je po njegovih besedah predlagala sklep o ustanovitvi posebne pogajalske skupine ESS, na kateri da bi se lahko pogajali o vseh parametrih božičnice, a do tega glasovanja zaradi odhoda delodajalcev ni prišlo.

"Delodajalska stran se je odločila, da na takih pogajanjih ne želi sodelovati in to obžalujem. Na srečo niso izstopili iz ESS, ampak so zgolj zapustili sejo," je dejal minister in delodajalce pozval, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. 

"V zasebnem sektorju v Sloveniji dela 650.000 ljudi, okoli 390.000 ljudi jo je prostovoljno prejelo že lani. To, da gremo s predlogom božičnice ni neka nezamisljiva obremenitev podjetij, bi pa želeli, da se postavijo skupni gabariti in pa obveznost, da jo dobijo vsi," je izpostavil.  

Kot je izračunalo finančno ministrstvo, bi bil državni proračun v primeru, da bi bila božičnica enaka znesku polovice minimalne plače, ob 372 milijonov evrov.

Sindikati predlog pozdravljajo, to pa ne pomeni, da niso pripravljeni na socialni dialog, je povedal Jakob Počivavšek. "Trdno smo prepričani, da si slovenske delavke in delavci zaslužijo obvezno božičnico in da je slovensko gospodarstvo v primerni formi za to," je dodal Branimir Štrukelj. 

Delodajalci opozarjajo, da mora božičnica ostati prostovoljna, tako da bi jo še naprej izplačevala le podjetja, ki jim to omogoča poslovanje. Namesto obvezne 14. plače predlagajo dvig splošne olajšave pri dohodnini in ukinitev plačila socialnih prispevkov ob izplačilu poslovne uspešnosti. Najbolj ostre tone so ubrali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so v primeru vztrajanja pri obvezni 14. plači zagrozili z izstopom iz ESS in državljansko nepokorščino. 

Sindikati so na drugi strani vladni predlog pozdravili. Obravnava te točke je bila sicer nekaj časa pod vprašajem. Delodajalci so namreč ob odločni retoriki premierja Roberta Goloba, da obvezna 14. plača bo, in to še letos, ocenili, da se, če je že vse odločeno, ni o čem več pogajati. Ko so dobili zagotovila, da so vladna izhodišča podlaga za pogajanja, se je ozračje vendarle razelektrilo in točka je bila uvrščena na današnji dnevni red ESS.

Socialni partnerji bodo imeli na mizi tudi proračunske dokumente in vladna izhodišča za zvišanje praga za normirance.