Predloga novele zakona o RTV in vladi nista primerna za nadaljnjo obravnavo

Državni zbor je z 81 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o državnem svetu, ki ga je vložil DS. Z novelo se zakon po več kot štirih letih usklajuje z odločbo ustavnega sodišča in tako ureja volilni spor pri volitvah državnih svetnikov.

Državni svetnik Mitja Gorenšček je spomnil, da je ustavno sodišče že novembra 2018 odločilo, da je zakon o DS v nasprotju z ustavo, ker je ureditev pravnega varstva v postopku volitev v DS nezadostna in nejasna ter ne omogoča izvrševanja ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Novela po njegovih besedah odpravlja ugotovljene neustavnosti tako, da na celovit način ureja volilni spor pri volitvah v DS. Pri tem zasleduje cilj čimprejšnjega konstituiranja nove sestave DS in varovanja poštenosti volitev, je dodal.

Novela sicer tudi podaljšuje časovni razpon za razpis volitev v DS. Trenutna ureditev se je v praksi namreč izkazala za neprimerno, saj imajo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti premalo časa za volitve predstavnikov v volilno telo in postopek določanja kandidatov.

Prav tako se spreminja člen, ki ureja razpis ponovnih volitev. Te bo razpisala Državna volilna komisija (DVK), ne več pristojna volilna komisija, saj bo DVK sprejela akt o izidu volitev in pri odločanju o ugovoru morebiten sklep o ponovnih volitvah.

Zakonitost volitev v naknadnem volilnem sporu pa bo presojalo vrhovno sodišče, pri čemer bo lahko delno ali v celoti razveljavilo volitve oziroma naložilo DVK sprejetje novega akta o izidu volitev.

DS je sicer podobne predloge v zakonodajni postopek vložil že večkrat, a v DZ doslej niso prejeli zadostne podpore. Tokrat pa so ga podprli v vseh poslanskih skupinah. Po besedah Janje Sluga (Gibanje Svoboda) so namreč predlagatelji v četrto vendarle prisluhnili preteklim pripombam, danes pa imajo pred seboj usklajen predlog. Je pa opozorila, da je postopek volitev v DS vse prej kot transparenten in razumljiv, zato bi moral DS nasloviti že tudi to vprašanje.

V predstavitvi stališča poslanske skupine SDS je podporo zakonski noveli napovedal tudi Branko Grims. Zakon bo namreč po njegovih besedah omogočil nemotene volitve v DS in natančno določil postopke. Po besedah poslanke NSi Vide Čadonič Špelič pa zakon zasleduje zlasti načelo jasnosti in določnosti, ki je del širšega načela pravne države, načelo pravne varnosti in predvidljivosti ter načelo zakonitosti.

Predlog pozdravljajo tudi v SD, saj po besedah Jonasa Žnidaršiča na celovit način ureja volilni spor pri volitvah ter zagotavlja ustavnost, krepi pravno varstvo in povečuje učinkovitost državnega sveta pri uresničevanju svojega poslanstva. Poslanci Levice pa stališča danes niso predstavili.

Predlog je podprla tudi vlada. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, novela ustrezno naslavlja vsa relevantna temeljna vprašanja postopka volilnega spora ter ustrezno opredeljuje pravna sredstva.

Predlog novele zakona o RTVS po odločitvi DZ ne gre v nadaljnjo obravnavo

DZ je sklenil tudi, da predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ga v zakonodajni postopek vložili v SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je primeren, je menilo 24 poslancev, nasprotno pa 54. Po predlogu bi pet odstotkov prispevka RTV namenili tudi za financiranje uresničevanja javnega interesa na področju medijev.

Po mnenju vlade predlog grobo posega v prispevek, sredstva in pravice RTVS, njene dejavnosti in organizacijsko strukturo. Predlog s tem krši institucionalno, programsko in finančno avtonomijo RTVS. Predlog bi po navedbah vlade finančno oslabil javno radiotelevizijo in posledično ogrozil izvajanje njene javne službe oziroma bi jo prisilil v povečano komercializacijo in širjenje oglasnega prostora.

Po predlogu SDS bi vsak zavezanec za prispevek RTV s pisno izjavo določil medij, ki mu namenja pet odstotkov svojega plačila prispevka.

Drugo področje, ki ga zadeva predlog, pa je dejavnosti oddajnikov in zvez, ki bi jo v SDS izločili iz javnega zavoda. Slovenija je po navedbah predlagateljev zadnja država v Evropi, kjer je oddajniška infrastruktura še vedno del javne televizije. Vse ostale države v Evropi so to infrastrukturo po njihovih navedbah že zdavnaj izločile iz javne radiotelevizije v samostojno podjetje v državni ali zasebni lasti oziroma v mešanem lastništvu.

Po predlogu bi vlada v šestih mesecih od uveljavitve novele ustanovila gospodarsko družbo Oddajniki in zveze, ki bi bila v 100-odstotni lasti države.

Predlog SDS za dopolnitev zakona o vladi ni primeren za nadaljnjo obravnavo

Državni zbor je s 54 glasovi proti 26 sklenil, da predlog dopolnitev zakona o vladi, ki ga je vložila SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V SDS so predlagali, da bi bili zaradi preglednosti dela vlade dobesedni zapisi vladnih sej dostopni javnosti. A predloga v drugih poslanskih skupin niso podprli.

Kot je v imenu predlagateljev pojasnila Anja Bah Žibert, so v SDS predlagali, da bi bili zapisi z rednih sej vlade dostopni javnosti, izjema bi bili le tisti deli sej, ki imajo oznako določene stopnje tajnosti. Menijo namreč, da je nadzor javnosti nad delovanjem izvršilne veje oblasti, kot je urejeno sedaj, v tem delu nezadosten. "Javnost dela, ko gre za demokratično odločanje, je bistvenega pomena," je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril Branko Grims.

Vlada je v svojem mnenju izpostavila, da obstajajo raznovrstne možnosti seznanitve z njenim delom, s čimer je zagotovljena preglednost oz. transparentnost njenega delovanja. Kot so navedli, se javnost dela zagotavlja z novinarskimi konferencami, objavami na svetovnem spletu, sporočili za javnost. Vlada in predsednik vlade odgovarjata na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma preko ministrstev in vladnih služb. Za zagotavljanje javnosti dela vlade skrbi vladni urad za komuniciranje.

V poslanskih skupinah koalicijskih Svoboda, SD in Levica predloga niso podprli. Po besedah Jonasa Žnidaršiča (SD) menijo, da se preglednost in transparentnost delovanja vlade ustrezno zagotavlja skozi trenutno ureditev. V poslanski skupini Svoboda po besedah Janje Sluge ocenjujejo, da gre za licemerje. Tako Sluga kot Matej Tašner Vatovec (Levica) sta menila, da bi takšno ureditev lahko sprejela prejšnja vlada, a se to ni zgodilo. Kot je dodala Sluga, pravi namen SDS po njihovem mnenju ni v zasledovanju transparentnosti delovanja vlade, temveč možnosti ustvarjanja afer.

Tudi v poslanski skupini NSi predloga niso podprli. Vida Čadonič Špelič je pojasnila, da po eni strani razumejo predlagatelja zakona, po drugi strani pa menijo, da bi lahko prišlo do manj učinkovitega dela vlade. "Verjetno bi se marsikateri minister odpovedal kakšni razpravi ali bi bil manj direkten, kot je prav, da je na seji vlade," je dejala.

Prav tako se je končala zakonodajna pot za predloga noveli zakonov o lokalnih volitvah in o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ju predlagali v SDS. Ker predloga na matičnem odboru nista bila sprejeta, je sledila zgolj še predstavitev stališč poslanskih skupin.