Slovenija je pretekli teden v Tokiu skupaj z 22 od 27 držav Evropske unije podpisala sporazum za boj proti ponarejanju (Acta), kar je v domači javnosti sprožilo buren odziv. Na Kongresnem trgu v Ljubljani in na Trgu Leona Štuklja v Mariboru bodo zato jutri med 12. in 15. uro potekali protesti. Na Facebooku je v skupini STOP Acta – protest proti Acti tudi v Sloveniji udeležbo na protestih v Ljubljani napovedalo že prek 9000 uporabnikov, možnost udeležbe pa še nadaljnih 3350. Okoli 2000 ljudi pa napoveduje, da se bodo protestov udeležili v Mariboru.
Pobudnik dogodka Grega Plemenko ocenjuje, da se bo shoda v Ljubljani dejansko morda udeležilo okrog 3000 ljudi, v Mariboru pa okrog 300, a hkrati upa, da se glede tega moti in da jih bo v resnici še več. "Shoda sta nujno potrebna, da se pokaže volja ljudi, da ne podpirajo sporazuma Acta. Tako bomo tudi izvršili določen pritisk na predstavnike Slovenije, ki bodo odločali v našem imenu," je pojasnil.
Sporazum mora namreč zdaj najprej ratificirati Evropski parlament, za njim pa parlamenti držav članic. Med tistimi, ki ga niso podpisale, je tudi Nemčija, medtem ko se je Poljska pod pritiski protestnikov odločila, da bo ratifikacijo postavila na hladno.
Bo Anonymous napadel NLB?
Na dan shoda se po nekaterih informacijah obeta napad mednarodne hekerske aktivistične skupine Anonymous na spletne strani slovenske vlade. Omenjena skupina se namerava tudi na takšen način pridružiti protestu proti slovenskemu pristopu k Acti. Pripadnik slovenskega dela gibanja Anonymous, ki je želel ostati neimenovan, je sicer pojasnil, da še ni točno določeno, kdaj naj bi napad izvedli.
Na ministrstvu za javno upravo, kjer skrbijo za upravljanje strežniške infrastrukture organov državne uprave, so dejali, da so z grožnjo Anonymousa seznanjeni in da bodo izvedli vse aktivnosti, potrebne za zagotovitev nemotenega delovanja informacijskih sistemov države. Omenjeni vir iz Anonymousa pa na to odgovarja, da je vlada s to izjavo požela nemalo smeha v globalni skupnosti ter nakopala težave še drugim državnim institucijam, ki naj bi sedaj tudi postale tarča napada.
Res se je na YouTubu danes pojavila konkretna grožnja Anonymousa, uporjena proti NLB. Zakrit glas med drugim pravi: "Slovenskim vladnim uradnikom, ki so na nacionalni televiziji dejali, da se nas ne bojijo, sporočamo: 4. februarja boste videli, da mislimo resno. V Sloveniji obstaja Skupina NLB, ki je del velike korupcije. Dokazali bomo, da smo sposobni uresničiti, kar smo obljubili. NLB bo okusila našo jezo!''
Se obeta cenzura?
Acta je mednarodni trgovinski sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Sporazum je podoben ameriškemu zakonu proti spletnemu piratstvu (Stop Online Piracy Act - Sopa), o katerem v ZDA teče vroča razprava.
Pristop Slovenije k sporazumu je v domači civilni družbi podobno kot tudi v več drugih državah članicah EU sprožil buren odziv. Kritiki opozarjajo na sporne vsebinske določbe. Uveljavitev Acte naj bi pomenila nesprejemljivo reguliranje spletnih vsebin s strani organizacij, ki jih zanima samo dobiček, filtriranje spletnega prometa, ki bo lahko povzročilo vdore v zasebnost uporabnikov, ter omejevanje inovativnosti in dostopa do generičnih zdravil.
Poleg tega kritiki izpostavljajo netransparentnost postopkov oblikovanja in sprejemanja Acte, kar naj bi deloma prispevalo k temu, da se civilna družba s stroko vred ni intenzivneje odzvala že pred samim podpisom. Temu primerno se zdaj vrstijo pozivi k širši javni razpravi pred odločanjem o uveljavitvi Acte v parlamentu.
Slovenska politika podpisala bianco menico?
Slovenski parlamentarci bodo o sporazumu razpravljali 17. februarja, poskusili pa bodo odgovoriti na vprašanja, ali je model zaščite intelektualne lastnine, kot ga predlaga Acta, ustrezen, ali je dokument skladen z mednarodnim pravom, ali res posega v človekove pravice oziroma v komunikacijsko zasebnost ter ali je bil postopek sprejemanja ustrezen.
Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar je ob tem opozoril, da je cilj dokumenta zaščititi intelektualno lastnino. EU namreč zaradi ponaredkov letno izgubi kar 200 milijard evrov.
KOMENTARJI (323)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.