Na 'novo' življenje čaka 211 bolnikov

Vsako drugo oktobrsko soboto obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv, saj brez prostovoljnega darovanja ni zdravljenja s presaditvijo. V Sloveniji je na čakalnem seznamu za presaditev trenutno 211 bolnikov, od tega 54 za srce, 117 za ledvico (en v kombinaciji z jetri in trije v kombinaciji s trebušno slinavko), 33 jih čaka presaditev jeter (od tega en v kombinaciji z ledvico), sedem jih čaka na pljuča in štirje na trebušno slinavko (trije v kombinaciji z ledvico). Bolniki v povprečju na presaditev srca čakajo 247 dni (za urgentne presaditve 50 dni), ledvice približno 300 dni, na presaditev jeter pa čakajo 155 dni.

V Sloveniji so letos, medtem ko so se transplantacijski centri po Evropi zaradi slabe epidemiološke situacije zapirali ali zaradi pomanjkanja bolnišničnih in kadrovskih kapacitet zmanjšali programe celo za 90 odstotkov, opravili več presaditev ledvic kot lani. 73 odstotkov organov za presaditev so v tem času prejeli iz držav članic Eurotransplanta. Omejitve v transplantacijskih centrih v tujini pa so dodatno spodbudile razvojne premike na področju presaditev pljuč. Poleti so tako, kot smo poročali tudi mi, izvedli prvo presaditev pljuč pri otroku v Sloveniji. To je velika pridobitev za male bolnike in njihove starše, saj ni več obremenjujočih poti zaradi zdravljenja na Dunaj. 

"Leto 2020 je za nas v marsičem posebno. Januarja smo s slovesnim simpozijem obeležili praznovanje 20. obletnice uspešnega sodelovanja z mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplantom," je pojasnila prim. Danica Avsec, direktorica Slovenija-transplanta. "Na obletnico smo upravičeno lahko ponosni. Že leta 2000 smo se kot prvi v regiji pridružili skupini najnaprednejših držav s področja transplantacijske dejavnosti. S tem smo zagotovili občutno boljše izide zdravljenja za naše bolnike in tudi strokovni razvoj. Naš nacionalni donorski program je še danes v marsičem zgleden primer na mednarodni ravni, predvsem na področju kakovosti, varnosti in preglednosti. Imamo tudi nadpovprečne rezultate v preživetju po transplantacijah. Če bi delovali le znotraj Slovenije, marsikdo na čakalnem seznamu ne bi dočakal ustreznega oz. ujemajočega darovalca. Kritični so urgentni primeri, ko otrok ali odrasla oseba zaradi nenadne odpovedi organa urgentno potrebuje presaditev za preživetje. Takrat na pomoč priskoči Eurotransplant. Tudi v času razglašene epidemije smo imeli nekaj takšnih primerov."   

V Sloveniji se je sicer v nacionalni register opredeljenih oseb v tem letu vpisalo 563 ljudi, kar je za tretjino manj kot v primerjavi z lanskim letom. Skupaj je tako v registru vpisanih 10429 ljudi (od tega 10411 za, 18 proti). Letos je bila stopnja privolitev svojcev za darovanje visoka, in sicer 75-odstotna, kar kaže na visoko podporo javnosti, pojasnjujejo na Slovenija-transplant.

Tudi število umrlih darovalcev v donorskem programu letos ni upadlo, do konca septembra jih je bilo 37. "Kdor umre s covidom-19, ne more biti darovalec. Tveganje za škodovanje prejemniku je previsoko. Pravočasno smo v donorskem in prejemniškem programu uvedli številne preventivne ukrepe za varnost bolnikov in osebja," pojasnjuje Andrej Gadžijev iz Slovenija-transplanta. 

In ker so se zaradi zaščitnih vladnih ukrepov možnosti za osebni vpis na javnih dogodkih močno skrčile, v Slovenija-transplantu poudarjajo, da obstaja hitra in enostavna možnost opredelitve po elektronski poti (prek portala e-uprava). Za izpeljavo postopka je namreč potrebno le kvalificirano digitalno potrdilo. "Z opredelitvijo izrazite solidarnost in pripravljenost pomagati sočloveku v stiski. Verjetnost za dejansko darovanje je nizka. Le okoli dva odstotka umrlih v bolnišnici je primernih darovalcev organov in tkiv. Za darovanje morajo biti izpolnjeni številni medicinski in zakonski kriteriji, ki jih ni mogoče predvideti. Vsi postopki so pregledni, jasno določeni in zagotavljajo maksimalno varnost za darovalce in prejemnike," poudarja Avseceva. 

Po slovenski zakonodaji je namreč za posmrtno darovanje v primeru, ko ni znana volja pokojnega, potrebno soglasje svojcev, zato se z bližnjimi pogovorite o vaših stališčih. Zaradi nizkega odstotka opredeljenih oseb so v praksi namreč skoraj vedno svojci tisti, ki odločajo. "Zakaj bi prelagali odgovornost odločanja na bližnje? Prav bi bilo, da bi razmislili in se opredelili za časa življenja," še dodaja.