Ministra sta se strinjala, da so odnosi med Slovenijo in Litvo odlični, prijateljski in brez odprtih problemov. Slovenijo in Litvo druži podobna zgodovina, dvanajst let neprekinjenega prijateljstva, ki se potrjuje s članstvom v Evropski uniji in zvezi Nato, je povedal Rupel. Državi imata podobne poglede na prihodnost EU in zveze Nato. Želita se podpirati, sodelovati in biti članici istih koalicij znotraj teh dveh povezav, je poudaril slovenski zunanji minister. Sloveniji in Litvi se prav tako zdi pomembno sodelovanje v konvenciji o prihodnosti EU in strani sta se dogovorili, da si bosta izmenjevali informacije in izkušnje.
Litovski zunanji minister se je strinjal, da sta Slovenija in Litva leta 2002 dosegli podobne cilje - povabilo v Nato in zaključek pogajanj z EU, vendar pa je veliko še pred njima, med drugim referendum o vstopu v EU. Valionis je sicer prepričan, da Slovenijo in Litvo pri sodelovanju v EU in zvezi Nato čaka lepa prihodnost.
Čeprav so odnosi med državama odlični, pa si strani želita več gospodarskega sodelovanja, zato sta se dogovorili, da bo v kratkem prišlo do izmenjave obiska gospodarskih delegacij, pa tudi turističnih organizacij. Strani sta govorili tudi o sodelovanju na področju transporta, zlasti med pristaniščema Koper in Klaipeda. Slovenija in Litva si želita sodelovati tudi na trgih Jugovzhodne Evrope s skupnimi podjetji, je še dejal Rupel.
Valionis: Referenduma o Nato v Litvi ne bo
Litovski zunanji minister Antanas Valionis je po pogovorih s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom dejal, da litovska vlada ne nasprotuje referendumu o članstvu Litve v zvezi Nato, vendar pa ne vidi potrebe po njegovem razpisu, saj je podpora članstvu v severnoatlantskem zavezništvu dovolj visoka. Bodo pa organizirali referendum o članstvu države v Evropski uniji, saj so razprave o vključevanju v to povezavo v Litvi veliko bolj žgoče zaradi nekaterih občutljivih vprašanj, kot je kmetijska politika in jedrska energija, je še povedal.
