Kot je povedal minister Scheffer, sta z gostiteljem Ruplom ugotovila podobnost stališč glede prihodnosti obeh držav v EU, saj se obe v konvenciji zavzemata za ravnotežje med majhnimi, srednje velikimi in velikimi državami, ki morajo imeti pravico, da se v EU "sliši njihov glas". Kot priložnost za pogovor enako mislečih držav o skupnih ciljih glede prihodnosti evropske konvencije pa je označil srečanje 16. aprila v Atenah, ko bo deseterica prihodnjih članic, tudi Slovenija, z EU podpisala pristopne pogodbe.
V imenu Nizozemske je gost pozdravil uspešne izide referendumov za članstvo v EU in Nato v Sloveniji, pri čemer je izpostavil ključen pomen zveze Nato za stabilnost in varnost; pa tudi skupna stališča obeh držav glede prihodnosti Severnoatlantskega zavezništva. Ob tem je poudaril, da jih je iraška kriza naučila, da je "absolutno potrebna" nadaljnja integracija na področju skupne evropske obrambne in varnostne politike. Na drugi strani pa po njegovi oceni svetovni red, ki bo zagotavljal stabilnost in varnost ter v katerem bo imela pomembno mesto Evropa, ne more obstajati brez ZDA, zato je pomembno o tem razpravljati tudi v okviru Severnoatlantskega zavezništva in z novimi članicami.
Odnose med državama sta ministra označila kot dobre in brez odprtih vprašanj ter se strinjala o potrebi po krepitvi gospodarskega sodelovanja. V okviru slednjega je nizozemski minister napovedal skorajšnji obisk ministra za zunanjo trgovino v državah pristopnicah. Nizozemskega gosta sta na enodnevnem delovnem obisku sprejela tudi predsednik republike Janez Drnovšek in minister za evropske zadeve Janez Potočnik.
Rupel je gostu v pogovoru predstavil predloge Slovenije za reševanje človekoljubne krize v Iraku - sodelovanje v okviru ZN, razminiranje, pomoč otrokom v okviru ustanove Skupaj ter nudenje pomoči preko Mreže za človekovo varnost. Scheffer je ob tem dodal, da Nizozemska prek agencij ZN (Program za hrano, UNHCR) že sodeluje pri zagotavljanju človekoljubne pomoči v Iraku, prek mednarodnih organizacij pa namerava sodelovati tudi pri obnovi države.
Nizozemska je sicer mnenja, da morajo imeti Združeni narodi ključno vlogo v povojnem Iraku in da je v primeru morebitne vzpostavitve stabilizacijskih sil pod vodstvom ZN Nizozemska pripravljena sodelovati v njih. Haag sicer upa, da bodo po stabilizaciji razmer v Iraku na oblast prišle prehodne iraške oblasti ob podpori ZN. Kot pomembnega pa je nizozemski gost izpostavil še začetek pogovorov v Pariškem klubu glede morebitnega prestrukturiranja iraških dolgov.
