Odločitev slovenskih državljanov, ki so se na referendumih z veliko večino odločili za vstop Slovenije v EU in zvezo Nato, je ohrabrujoče znamenje v času, v katerem Evropa po mnenju mnogih tiči v globoki krizi, je poudaril Thierse. Z enako energijo, s katero je Slovenija stopila na evropsko pot, si prizadeva tudi za članstvo v Nato, pri čemer jo bo Nemčija še naprej podpirala. Odločitev Slovenije za Nato je po njegovih besedah tudi v skupnem evropskem interesu - Slovenija je bila in je dejavnik stabilnosti v regiji.
Po nagovoru poslancem sta Thierse in njegov gostitelj, predsednik DZ Pahor, v izjavi za javnost poudarila dobre odnose in sodelovanje med državama in tudi parlamentoma. Thierse je pri tem izrazil prepričanje, da je uspeh referendumov dobra točka za nadaljevanje prijateljskih odnosov ter političnega in parlamentarnega sodelovanja. Slovenija bo naslednje leto postala članica EU, kar pomeni, da bo še veliko priložnosti za medparlamentarno sodelovanje, je povedal.
Slovenija se je z veliko angažiranostjo in odločno voljo za reforme uvrstila v vrh kandidatk za vstop v EU in bo sodila med prve, ki bodo 1. maja 2004 postale nove članice. "Pot Slovenije in njenih državljanov je veličastna zgodba o uspehu, za vas in hkrati za vso Evrope. Veliko referendumsko soglasje pa je lahko tudi zgled za druge kandidatke, " je dejal Thierse.
Thierse je tudi menil, da bosta v prihodnjih mesecih med prednostnimi nalogami izboljšanje evropskega sodelovanja in okrepitev evropske integracije, saj so nedavni dogodki pokazali, da so skupna stališča potrebna v skupni evropski zunanji in varnostni politiki, potrebna pa so tudi jasna pravila za sprejemanje odločitev na tem področju. "To se je jasno pokazalo v nesoglasjih o iraški vojni," je opozoril predsednik bundestaga. Tako Thierse kot Pahor sta v izjavi za javnost sicer poudarila pomen nadaljevanja sodelovanja med Evropo in ZDA ter se strinjala o pomenu tega, da prijateljstvo prenese prepir.
Rop: Pred Slovenijo so težke naloge
Thierseja je danes sprejel tudi predsednik vlade Anton Rop. Rop je poudaril, da sta rezultata nedeljskih referendumov pozitiven signal. Slovenija pa se po njegovih besedah zaveda, da naloge, ki stojijo pred njo in EU, niso lahke, in sicer tako na področju konvencije o prihodnosti EU kot pri uresničevanju ciljev strategije, ki si jo je vrh EU zadal pred tremi leti v Lizboni. Cilj t.i. lizbonske strategije je, da unija postane do leta 2010 najbolj dinamično in gospodarsko uspešna ter na znanju temelječa integracija.
