Na odločitev o spremembi namenske rabe zemljišča čakata že več kot 15 let

Varuh človekovih pravic je obravnaval pobudo dveh pobudnikov, ki na odločitev o spremembi namenske rabe zemljišča čakata že od leta 2009 oziroma 2010. Ob tem prvi občinski prostorski načrt (OPN) Občine Slovenska Bistrica, na katerega je vezana obravnava predloga za spremembo namembnosti, med varuhovo obravnavo še ni dosegel niti faze javne razgrnitve.

Pobudnika po vsem tem času nista bila dokončno seznanjena, ali bo predlagana sprememba vključena v OPN Občine Slovenska Bistrica. Zaradi nesprejetega OPN pa nimata niti možnosti učinkovitega pravnega varstva zoper odločitev o namenski rabi zemljišča.

Varuh je zato ugotovil kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena ustave in občini priporočil, naj vse napore usmeri v sprejem OPN do 30. oktobra 2026. Hkrati je kot pozitiven odziv ocenil okrepitev občinskih aktivnosti, sodelovanje s pristojnim ministrstvom ter napoved preglednejšega obveščanja občinskega sveta in javnosti.

Občina Slovenska Bistrica je v postopku obravnave pobude pojasnila, da je prejela več tisoč pobud za spremembo namenske rabe prostora in priznala, da postopek priprave OPN traja nerazumno dolgo. Kot razloge je navedla velikost občine, številne varstvene režime, neusklajene zahteve državnih nosilcev urejanja prostora, pripravo hidrološko-hidravličnih, geoloških in drugih strokovnih podlag ter dolgotrajno pridobivanje mnenj.

Ob tem so posebej izpostavili še zahteve s področja poplavne in plazovne nevarnosti ter dejstvo, da prvega OPN ni mogoče sprejemati po posameznih delih, temveč je treba pred javno razgrnitvijo uskladiti rešitve za celotno območje občine.

V odzivu na varuhove ugotovitve je občina dodatno pojasnila, da se s pripravo OPN intenzivneje ukvarja zadnja leta, da uporablja pomoč ministrstva pri usklajevanju z nosilci urejanja prostora ter da so postopke dodatno podaljševale nove strokovne zahteve, sprejete oziroma spremenjene med samo pripravo OPN.

Na občini so navedli, da so po poplavah leta 2023 izdelovalci strokovnih podlag preobremenjeni, sami pa da nimajo lastnih strokovnjakov za poplavno in plazovno varnost, ter opozorili, da se zahteve za občine, ki OPN pripravljajo že od leta 2009, spreminjajo, medtem ko občinam, ki so OPN sprejele prej, istih dodatnih zahtev ni bilo treba izpolniti.

Varuh je sprejel stališče občine, da pri toliko pobudah ni mogoče pričakovati individualnega obvestila ob vsakem procesnem dejanju. Ugotovil pa je tudi, da je treba po skoraj dveh desetletjih priprave OPN obveznost obveščanja javnosti razlagati širše.

"Občina bi morala na pregleden in ustaljen način objavljati podatke o doseženih fazah postopka, poglavitnih razlogih za zastoje, odprtih vprašanjih z nosilci urejanja prostora ter spremembah pri obravnavi posameznih skupin pobud. Tak način bi bil za občino manj obremenjujoč kakor odgovarjanje na številne posamične poizvedbe in bi bil skladen z načelom dobrega upravljanja," meni varuh.

Občina Slovenska Bistrica je napovedala razmislek o podrobnejšem obveščanju občinskega sveta in javnosti še pred javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka OPN.

Varuh je ugotovil tudi, da občina sicer absolutno ni dolžna o pobudah odločati kot v upravnem postopku, vendar odsotnost procesnih rokov ne upravičuje skoraj dve desetletji trajajočega postopka, zaradi katerega so občani občin brez sprejetega OPN v slabšem položaju v primerjavi z občani ostalih občin.

Dolgotrajnost postopka namreč ne vpliva le na čas sprejetja prostorske odločitve, temveč tudi na dostopnost pravnega varstva. Občani občin, ki imajo sprejet OPN, lahko pod zakonskimi pogoji zahtevajo sodno presojo njegove zakonitosti.

Varuh se zaveda kompleksnosti prostorskega urejanja in ustavno zagotovljene samostojnosti občin, vendar ocenjuje, da mora biti raven pravnega varstva med občinami primerljiva, napovedani ponovni premik zakonskega roka za sprejem prvih OPN-jev pa ne vliva zaupanja, da bodo dolgotrajni postopki zaključeni v razumnem času.

Vlada je namreč v juliju 2026 določila besedilo predloga novele zakona o urejanju prostora, po katerem bi se rok uporabe starih občinskih prostorskih aktov s 30. oktobrom 2026 podaljšal do 31. decembra 2027. Varuh poudarja, da ponovno podaljšanje lahko prepreči nastanek pravne praznine in onemogočenost izdajanja gradbenih dovoljenj, vendar samo po sebi ne odpravlja posledic večletnega oziroma večdesetletnega odlašanja.

Zakonski premik roka zato ne vpliva na varuhovo ugotovitev o kršitvi, prav tako pa občin in državnih nosilcev urejanja prostora ne razbremenjuje dolžnosti, da postopek vodijo dejavno, usklajeno, pregledno in brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.