Na ogled Prešernova diploma, zaporniški tarok, najdragocenejši zemljevid ...

V Narodnem muzeju Slovenije si lahko vse do 3. decembra ogledate razstavo Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta. Z izvirniki je predstavljenih prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Zaradi občutljivosti gradiva bodo na ogled le dober mesec.

Vodja razstavnega projekta Alenka Miškec je pojasnila, da v okviru Unesca od leta 1992 obstaja program Spomin sveta, ki je namenjen predvsem predstavljanju pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. Pod dolgočasno besedo "dokumentarna" dediščina pa se po njenih besedah skrivajo zelo lepi dokumenti, v prvi vrsti besedilni – rokopisi, knjige, časopisi, letaki, korespondenca –, pa tudi nebesedilni dokumenti – risbe, zemljevidi, partiture, načrti, grafike v raznolikih medijih in na različnih nosilcih – ter avdiovizualna dela, filmi in fotografije.

Na seznam je trenutno vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata, med njimi so denimo mojstrovine Frederica Chopina, Gutenbergova knjiga (1445) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789. Slovenija ima skupaj s Poljsko in Rusijo trenutno vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski kodeks), besedilo iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši pisni dokument v slovanskem jeziku, napisan v cirilici. Del omenjenega kodeksa v Sloveniji hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

Leta 2020 pa je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen Nacionalni odbor Spomin sveta. Njegova naloga je bila, da med slovensko dokumentarno dediščino izbere deset enot, ki so jih na nacionalno listo uvrstili dve leti pozneje. A kot je poudarila Miškec, seznam ni zaključen, čez tri leta bo sledilo novih deset vpisov. Kot je še povedala, je vpisano gradivo raznoliko, poleg tega so se trudili, da so z izborom pokrili celotno območje Slovenije ter da so izbrali gradivo iz različnih časovnih obdobij.

Prvih najimenitnejših deset na nacionalni listi

Na listi prevladujejo dokumenti z upravno-pravnim ali verskim značajem, kot so Stiški rokopis in Dalmatinova Biblija, vendar so zajeta tudi druga področja, kot so botanika z najstarejšim herbarijem na Slovenskem – herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696 –, umetnost s Prešernovimi pesmimi in tarokom umetnika Borisa Kobeta in geografija s Coppovim kodeksom s serijo zemljevidov. Piranski kodeks De summa totius orbis iz 16. stoletja, delo znamenitega kartografa Pietra Coppa, Izolana beneškega rodu, avtorja številnih kartografskih mojstrovin.

Na listo so sicer umeščeni še serija listin Grofov Celjskih (1262–1456), korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz 2. polovice 16. stoletja, Ptujski mestni statut iz leta 1513 in knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto (1469–1800).

Kaj vse se skriva v starih rokopisih na pergamentu in papirju?

V enem od Trubarjevih pisem književnik pojasnjuje, da zaradi dolgotrajne bolezni težko piše, zaradi tega je celo zapadel v dolgove in zato prosi tudi za delno izplačilo svoje provizije. Poroča tudi, da je dokončal prvi prevod Nove zaveze, obenem pa za službo priporoča Jurija Dalmatina in Andreja Savinca, ki bi mu lahko pomagala pri prevajanju. Na koncu pisma posveti še nekaj besed aktualnim dogodkom, med drugim okužbam, ki so prizadele Tübingen.

Na ogled je tudi Ptujski statut (1513) na 48 listih. Tu je zanimivo brati o nadzoru nad tedensko prodajo kruha. Če se pri kakšnem peku najde premajhen kruh, se mu ga odvzame in razdeli ubogim. Če se pek temu upira, pa ga sodnik in mestni svet lahko kaznujeta. V takem pravnem dokumentu je ogromno slikovitih podrobnosti iz tedanjega življenja Ptujčanov. 

V najstarejšem herbariju na Slovenskem iz leta 1696 najdemo 993 rastlin. "Na zadnji strani se je njegov avtor Janez Krstnik Flysser poigral in sestavil rastlino iz cvetov in listov različnih vrst, imenoval jo je, če prevedemo, spaček ali pokveka. Primerek je torej križanec, plod avtorjeve domišljije," je o tej pomembni dediščini dejala Alenka Miškec, vodja razstavnega projekta v Narodnem muzeju Slovenije.

Avtorji razstave opozarjajo, da nikar ne zamudite enkratne priložnosti in si v živo oglejte najdragocenejši kartografski dokument, ki ga hranimo na območju današnje Slovenije. Namreč, v sam vrh svetovne kartografije sodi Piranski kodeks De summa totius orbis iz 16. stoletja, delo znamenitega kartografa Pietra Coppa, Izoljana beneškega rodu, avtorja številnih kartografskih mojstrovin. Zaradi izjemne občutljivosti bo Piranski kodeks na ogled le prve tri dni razstave.