Slovenija bo od EU letos prejela 100, drugo leto pa še 300 milijonov evrov

Delegaciji vlade in Evropske komisije sta uvodoma imeli pogovore na Brdu pri Kranju, nato pa si je predsednica Evropske komisije skupaj s premierjem iz helikopterja ogledala nekatera območja, ki so jih prizadele poplave, kot so Komenda, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje. Obiskala je tudi Črno na Koroškem, kjer si je ogledala prizadeta območja.

"Predsednica Evropske komisije se je odzvala hitro in prišla v Slovenijo, da je pokazala sočutnost slovenskemu narodu, ki gre skozi to težko preizkušnjo," je povedal premier Robert Golob. Namen obiska je bil po njegovih besedah dvojen. "Da smo si v Črni ne le ogledali prizorišče, ampak se srečali z ljudmi in jim jasno povedali, da niso sami in da ne bomo pozabili nanje. In to ne velja le za Črno, ampak za vso Slovenijo, ki je bila prizadeta," je pojasnil.

Predsednica Komisije se je po njegovih besedah lahko na lastne oči prepričala o tem, kako velika je škoda. "Poplavljenih je bilo več 10.000 domov in več 10.000 družin je v stiski," je dejal in poudaril, da bo pomoč prišla hitro.

Poudaril je pomen Evropske unije, saj da smo pomoč, ko smo jo potrebovali, tudi takoj dobili. "Isti dan, ko smo sprožili mehanizem hitre pomoči, je Slovenija začela dobivati točno tisto pomoč, ki smo jo potrebovali," je povedal in izpostavil težko mehanizacijo, ki so jo potrebovali, da so se lahko prebili do krajev, kot je Črna. Dobili smo tudi helikopterje, ki so omogočili oskrbo odrezanim krajem. 

Po nujni sanaciji pa prihaja faza rekonstrukcije, je povedal premier in poudaril, da bomo tudi v tej fazi prejeli pomoč. Zakon, ki je danes v parlamentu in uvaja 40-odstotno možnost predplačila, bo pomagal občinam, je poudaril premier. "Čim prej do denarja, da se dela čim prej izvedejo," je še povedal in dodal, da bo Evropska komisija naredila vse, da bo Slovenija še letos deležna izdatne in hitre pomoči.

Von der Leynova: Slovenija se lahko zanese na Evropsko unijo

Von der Leynova je Sloveniji izrazila solidarnost in podporo po uničujočih poplavah. "Zelo pomembno je, da sem na lastne oči videla škodo v Črni. Srce parajoče je bilo videti veliko škodo, ki so jo povzročile poplave in plazovi. Hkrati pa je bilo čudovito videti solidarnost ljudi, ki si v teh hudih časih medsebojno pomagajo," je povedala. 

Povedala je, da EU Sloveniji stoji ob strani. "S premierjem sva danes govorila o paketu sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje, pa tudi za srednje- in dolgoročne potrebe. Za okrevanje države bo potrebnih veliko naložb," je dejala in pojasnila, da so del tega paketa nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU, ki je državam članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. "Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto," je zagotovila. 

Slovenija mora zdaj oceniti škodo in podati zahtevek za sredstva iz solidarnostnega sklada, je dodala in poudarila, da je hitrost bistvena.

Čas pa je po njenih besedah ključen tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil. Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se premier Golob in predsednica komisije von der Leyen dogovorila o takojšnji ustanovitvi skupne delovne skupine, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev.

"Komisija bo delala skupaj s slovensko vlado, da bomo pripravili dokumentacijo, ki je pomembna za reprogramiranje. Slovenska vlada bo ustanovila poseben sklad za obnovo po poplavah, v katerega bomo vložili ne le evropski, ampak tudi denar slovenske vlade. Ta sklad bo upravljal z vsemi sredstvi za pomoč po poplavah," je pojasnil premier. 

Tretji del paketa pomoči pa predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo lahko namenila del od 3,3 milijarde evrov, ki so ji do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike.

Golob je poudaril, da bo pri dodatnih sredstvih iz sklada za okrevanje, pa tudi sredstvih iz kohezijske politike pomembno to, da jih bo mogoče preusmeriti v obnovo po poplavah. "Če jih ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam praktično ne koristijo," je povedal. Predsednica komisije je ob tem napovedala maksimalno prožnost pri porabi sredstev za okrevanje in kohezijskih sredstev za obnovo po poplavah. 

Prožnost pa je zagotovila tudi pri sredstvih iz sklada za okrevanje, v okviru katerega je sicer Slovenija po trenutnih načrtih upravičena do 705 milijonov evrov posojil in 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. "Slovenija se lahko zanese na Evropsko unijo,"  je sklenila.

Obisk nadaljuje v Ljubljani, kjer se bo srečala s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, imela pogovore s predsednico republike Natašo Pirc Musar in nagovorila državni zbor, ki se bo sestal na izrednem zasedanju.

Kot so poudarili v Bruslju, je EU na zaprosilo Slovenije takoj mobilizirala pomoč preko mehanizma za civilno zaščito. V Sloveniji imajo tudi že predstavnika EU, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč EU na terenu.