V osnutku predloga o pogrebni dejavnosti so predvidene naslednje ureditve: pretežno gospodarska javna služba, pretežno tržna dejavnost, tržna dejavnost z minimalnim obsegom storitev v domeni javne službe in pretežno gospodarska javna služba z možnostjo izbire. Po mnenju Zbornice komunalnega gospodarstva, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije ima pogrebna dejavnost širši družbeni pomen, zaradi česar je ni mogoče prosto prepuščati trgu. Od navedenih ureditev zato podpirajo le gospodarsko javno službo. Svoje poglede argumentirajo, da bi v primeru ureditve kot tržne dejavnosti lahko prišlo do povišanja cen in pogrebnih stroškov, slabšega nadzora ter slabšega standarda storitev in vzdrževanja pokopališč.
Na drugi strani se v Obrni zbornici Slovenije (OZS) s tem ne strinjajo. Poudarjajo, da bi moral imeti plačnik možnost izbire. ''Naše stališče je, da pogrebna dejavnost oz. pokopališke storitve ostanejo javna služba v okviru občin. Ne predvidevamo, da bi se zgodile podražitve. To so stvari lokalne skupnosti ,ki naj bdi nad tem,'' je za 24ur.com uvodoma dejala Jožica Coif, predsednica odbora pogrebnikov pri OZS. Poudarila pa je, da zagovarjajo, da je treba dejavnost ohranjati na takem nivoju, da ima plačnik storitev možnost izbire na trgu.
Pojasnila je, da se z novo zakonodajo ne vzpostavljajo omejitve za uporabnike, ampak da se le uzakonja tisto, kar se 25 let že izvaja. Coifova je poudarila, da so se zavzeli, da se prav zaradi ohranitve nivoja kakovosti vzpostavijo in zapišejo pogoji za izvajanje, da vsi delujejo pod enakimi pogoji, ne glede na to ali je to javna služba ali zasebnik.
''Regulatorji so predvsem naročniki storitev. Mi nismo nastali, ker bi bila to direktiva, mi smo nastali, ker so ljudje želeli drugačno ponudbo. To smo mi vzpostavili, danes želimo, da se vzpostavljen trg tudi uzakoni, seveda z vsemi pogoji in regulacijami,'' je povedala in dodala, da ne morejo pristajati, da to nekdo zdaj onemogoča.
''Javni interes so pokopališča in da so ljudje dostojno pokopani, za to, koga bo žalujoči izbral za izvajanje te storitve, za svoj denar, to pa je treba ohraniti možnost izbire.''
Problematičen t.i. prvi prevoz
V novem predlogu je tudi t.i. prvi prevoz, ki se Coifovi zdi najbolj sporen. Pojasnila je, da so bili do zdaj prvi prevozi pravzaprav interventni prevozi, ki se vršijo iz kraja smrti, kadar je ta kraj javno mesto - denimo pri prometni nesreči. Pri takih primerih je pogrebno službo vedno poklicala policija. Zdaj pa bi po novem za tak prevoz lokalna skupnost podelila koncesijo in vzpostavila 24 urno dežurno službo.
''S tem se zapira trg, tako naročnik nima izbire. Prav zadaj hočejo, da bi bili ti prevozi monopolizirani,'' je dejala Coifova. S strani lokalne skupnosti izbranega pogrebnika bi moral naročnik poklicati tudi, če bi denimo želel prevoz umrle babice z njenega doma v ustrezne prostore, kjer bi pripravili posmrtne ostanke na zadnjo pot, je našemu vprašanju pritrdila Coifova. Prav zato se ti prevozi ne bi smeli tako imenovati, je dodala in izpostavila, da je denimo v Ljubljani ta zakon napisan na kožo Žalam, ker tako ne bi sploh imeli konkurence.
Opozorila je, da bi ta prevoz pravzaprav predstavljal dvojni strošek - denimo prevoz iz bolnišnice v prostore izbrane javne službe in potem nadaljni prevoz od tam do mrliške vežice, kar pa bi lahko opravila pogrebna služba, ki bi jo izbrali svojci.
Razložila je, da denimo v Ljubljani umrle iz bolnišnic, ker tam ni prostora, vozijo na Žale, tak prevoz pa svojce stane od 150 do 200 evrov. Po tem vzoru so si po besedah Coifove druge občine dovolile voziti umrle iz bolnišnice v svoje komunalne prostore in tako so podjetjem zagotovile nek reden dohodek, zato ker vsak mora plačati tak prevoz, katerega stranka ni naročila.
Coifova je še izpostavila, da ima stranka sicer možnost, da pred smrtjo napiše pooblastilo drugemu prevozniku, a tu je kup težav, češ kdo o takih stvareh razmišlja pred smrtjo, kje bodo ta pooblastila shranjena, ipd. Še enkrat je poudarila, da bi morali v primeru nesreč govoriti o interventnih prevozih. ''Če zdravnik določi obdukcijo, za to je plačnik lokalna skupnost, ne stranka.''
Coifova je zaključila, da bi moralo glede tega ostati tako kot velja do zdaj, stranka mora imeti možnost odločanja, morajo pa bi ti za opravljanje dejavnosti postavljeni določeni pogoji. Glede pokopališke dejavnosti - izkop, mrliška vežica - to pa je postavljeno v kraju, to je javna površina in to je javno, moralo biti vsem enako dostopno, nad tem pa mora po mnenju Coifove bdeti lokalna skupnost.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.