'Zraven pravosodnega policista se lahko dogovarjajo, kako mu bodo prerezali vrat, pa on tega ne ve'

Prostorske zmogljivosti Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana so trenutno povsem zasedene – predvsem je v velikem porastu število pripornikov, so za 24ur.com potrdili na ministrstvu za pravosodje. Dodaten priliv pripornikov tako začasno preusmerjajo na druge lokacije zaporov. 

Skupna zasedenost vseh zaporov narašča in je trenutno 133-odstotna. Iz statistike, objavljene na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), je razvidno, da je bil 8. januarja letos ljubljanski zapor kar 206,67-odstotno zaseden, sledijo mu mariborski (147,14-odstotna zasedenost), koprski (143,4-odstotna zasedenost) in celjski (142,27-odstotna zasedenost). Naš največji zapor na Dobu ima 122,65-odstotno zasedenost.

V ljubljanskem zaporu je namesto 135, kolikor je kapacitet, kar 280 pripornikov. "Ne zdaj, ko je več kot 200-odstotna zasedenost, alarmi bi morali zvoniti že, ko je bila ta 150-odstotna!" je ogorčen predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk, ki meni, da se vladi "očitno fučka za vse". 

O teh težavah mu je v torek na sestanku poročal direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Denis Perše, ki je o stanju obvestil vsa sodišča in policijske postaje ter jih opozoril, da novih pripornikov enostavno ne morejo več sprejemati. "Niti minimalnih standardov varnosti ni več. V tistem trenutku, ko ti zapornike daš v športno sobo, kjer so imeli nek fitnes, ležijo na tleh, pa tudi če so na posteljah, teh ljudi se ponoči niti zapreti ne da! Sanitarij v teh prostorih ni, hoditi morajo ven. Jaz bi se slabo počutil, česa takega v svojih 33 letih nisem doživel!" je jasen Verk.

In to množico ljudi varuje enako število pravosodnih policistov, kot bi varovalo 135 pripornikov, opozarja. "Ti ljudje so iz afriške, indijske celine, Irana, Afganistana, Maroka ... Nihče jih ne razume. Oni se lahko zraven pravosodnega policista pogovarjajo o tem, kako mu bodo prerezali vrat, pa on tega ne bo vedel. Veliko je takih, ki sploh ne znajo nobenega evropskega jezika, niti angleško niti francosko!" 

V naših zaporih skoraj polovica tujcev

Velika večina zaprtih oseb, ki so v priporu ali na prestajanju zaporne kazni po tej pravni podlagi, je tujih državljanov. 8. januarja letos je bilo v slovenskih zaporih 1726 oseb, na današnji dan je 815 tujcev. 47 odstotkov vseh zaprtih oseb torej predstavljajo tujci, večina na račun tihotapljenja ljudi. 

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bilo v letu 2023 do sredine decembra ugotovljenih več kot 57.000 nedovoljenih prehodov notranje meje, kar vpliva tudi na povečanje kriminalitete v zvezi s tihotapljenjem ljudi. Z novelo Kazenskega zakonika leta 2020 so bile za kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države določene strožje kazni, posledično je povečano tudi število odreditev pripora v teh zadevah. 

Glede na trend naraščanja števila prebežnikov pri nas, ki jih iz matičnih držav prevažajo ravno tihotapci, lahko predvidevamo, da bo gneča v zaporih v prihodnje še večja. Tujci, zlasti iz oddaljenih držav, v zaporih predstavljajo velik zalogaj in obremenitev.

Na ministrstvu pravijo, da skupaj z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) intenzivno iščejo mogoče rešitve nastalih razmer. "Dolgoročno pa bo težavo naslovil nov zapor v Dobrunjah, ki bo reševal tudi prezasedenost drugih moških zaporov po državi."

Kronično pomanjkanje pravosodnih policistov

In če bo prostorsko stisko rešil nov zapor v Dobrunjah, kdo bo rešil kadrovsko stisko? Kot je znano, slovenski zaporski sistem že dolga leta pesti tudi kronično pomanjkanje pravosodnih policistov. Zanimanja za poklic ni, saj pravosodni policist, ki med drugim v naših zaporih varuje morilce in posiljevalce, za svoje delo dobi plačo, ki je nižja od zakonsko predpisane minimalne plače. Delovno mesto novozaposlenega pravosodnega policista kandidata je namreč uvrščeno v 25. plačni razred, kar pomeni 1179,63 evra bruto oziroma 878,46 evra neto plače. To je pod zajamčeno minimalno plačo, torej mora država zaposlenemu doplačevati razliko do minimalne plače. 

"Zanimanja za ta poklic ni, ker nihče ni toliko, da bi šel za to slabo plačilo pustiti, da mu že morda tretji dan glavo razbijejo. To je eno najtežjih in najbolj stresnih del in zdaj, ko je takšna preobljudenost zaporov, ko se en sam človek znajde med 50 ali 100 zaporniki, to povzroča stres, še posebej takrat, ko nekdo nečesa ne zmore ali pa ne zna," opozarja Verk.

Vodstvo kadrovski primanjkljaj rešuje tako, da morajo pravosodni policisti opravljati ogromno nadurnega dela, pri čemer dobijo nadure izplačane vsake štiri mesece. 

"To, da že desetletja delajo v neurejenih razmerah, pod stalnim pritiskom in nimajo normalnega socialnega življenja, to je tragedija," pravi Verk. Kot opozarja, so pravosodni policisti že od nekdaj pod stalnim pritiskom, a zdaj so zapori veliko bolj polni, kar pomeni, da se število zaprtih skokovito povečuje, medtem ko število pravosodnih policistov ne narašča. Še tisti, ki opravljajo ta dela, pa so z razmerami zelo nezadovoljni. Zato ga ne preseneča, da prihaja do številčnejših in daljših bolniških odsotnosti. 

Oktobra lani, na primer, je bilo v zaporu na Dobu na bolniški hkrati kar 28 pravosodnih policistov. V koprskem zaporu je na bolniški od 45 zaposlenih ves čas med 10 in 15 pravosodnih policistov.

"Tisto, česar oni ne naredijo, nekdo mora. Dnevno varovanje mora biti in pristojni se potem zatekajo k temu, da obdolžencev ne vozijo na sodišča. Lani je bilo takih več kot 1200. Ker obdolženca ne pripeljejo, glavna obravnava odpade, pridejo pa tja vse stranke v postopku, ki jim je treba plačati stroške. A to očitno nikogar ne briga. In ko se obsojenci obrnejo na Evropsko sodišče za človekove pravice, jim država mirno izplačuje odškodnine. Jasno, da jim je treba plačati, če tako določi sodišče, a v teh petih letih krize s tujci so imeli dovolj časa, da bi nekaj naumili," je oster Verk.

Namesto da vlada ustanavlja na stotine nekih strateških svetov, od katerih ni nobene koristi, naj denar raje porabi za strokovno presojo teh primanjkljajev v zaporih oz. najde neko nadomestno fizično rešitev, meni Verk. "Lahko bi dobili neke improvizirane zapore za migrante, za katere se ocenjuje, da ne smejo biti čisto na prostosti, asistenco pri varovanju teh prostorov pa bi pravosodnim policistom lahko nudili tudi policisti."

Je ogrožena varnost?

Ali smo na točki, ko bi torej zaradi prenatrpanosti prostorov in pomanjkanja pravosodnih policistov lahko bila ogrožena varnost v zaporih ali celo zunaj njih? Množica tujcev, ki jih je v Sloveniji trenutno 195.000, na nek način posredno ogroža nacionalno varnost, pravi Verk. "Kar se tiče tujcev, ki so osumljeni ali obsojeni kaznivih dejanj klasičnega kriminala, ko gre za migrante ali njihove tihotapce, pa je to stvar, ki jasno ogroža varnost zaporov in na nek način tudi javno varnost, če pride do množičnega pobega oz. upora teh ljudi," dodaja.

Zaenkrat se kadrovska stiska še najbolj kaže v zmanjševanju števila pravosodnih policistov pri rednem varovanju v zavodih ter pri spremstvih in varovanjih zapornikov zunaj zavodov. "Na ministrstvu napišejo odločbo o premestitvi obsojenca iz Ljubljane v Maribor, ampak ko pride do postopka in je treba pripornika pripeljati v Ljubljano, sta potrebna vsaj dva pravosodna policista, čeprav se prakticira, da spremstva opravlja eden. Za naše obsojence približno vemo, kakšni so, za nekoga iz Maroka, ki ga prvič vidiš, pa ne moremo vedeti. In na tak način izpostavljamo svoje ljudi. Tudi beg t. i. Satana – vrhunsko borilno sposobnega obsojenca dodeliti nekomu, ki ga lahko z rokami ubije ... To je bilo norčevanje iz ljudi in iz tega pravosodnega policista. Če bi se mu postavil po robu, bi bil lahko v roku dveh ali treh dni po dogodku tudi pokopan."

Desetletja zanemarjanja zaporskega sistema in iskanje rešitev 

Da se zaporski sistem zanemarja že desetletja, priznavajo tudi na pravosodnem ministrstvu. "Zadnji dve leti pa je kadrovska situacija takšna, da skoraj dva pravosodna policista odideta (bodisi upokojitve ali odidejo na druga delovna mesta), medtem ko eden pride v sistem. Tudi z novimi zaposlitvami je nemogoče čez noč pokriti vrzeli, ki so nastajale vsa ta leta."  Kot ocenjujejo, bi za izvedbo zakonsko določenih nalog potrebovali najmanj 100 dodatnih pravosodnih policistov. 

Glede prenizkih plač je cilj ministrstva, da status pravosodnega policista čim bolj približajo statusu policista. Reševanje te situacije je ena izmed njihovih ključnih prioritet, še dodajajo. 

Zagotavljajo pa, da so spremstva zaprtih oseb zunaj zavoda izvršena strokovno in varno. Kot pojasnjujejo, je ključna za ukrepe ob izvedbi spremstev varnostna ocena zaprte osebe. "V primeru, da kadrovske razmere ne dopuščajo varnega spremstva zaprte osebe, se iščejo druge možnosti, kot je denimo izvedba procesnega dejanja na daljavo prek videokonference. V skrajnem primeru se spremstvo zaprte osebe zunaj zavoda odpove."

V javni razpravi je sicer predlog zakona ministrstva za pravosodje o dodatnih ukrepih za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov. Pripombe nanj je mogoče podati še do 15. januarja.