Zore na Brezjah izpostavil Marijino vnebovzetje kot praznik upanja

Kot je dejal ljubljanski nadškof Stanislav Zore, največji Marijin praznik v katoliški cerkvi povabi množice romarjev, da se napotijo iz svojih domov in se podajo v bližnja ali daljna Marijina svetišča, da bi bili deležni sporočila današnjega praznika ter da bi jim romanje k Mariji pomagalo prenoviti življenje in mu povrniti smisel.

Izpostavil je, da to ni praznik, s katerim bi vstopali v neko oddaljeno preteklost ali nedoločljivo prihodnost, temveč je praznik našega upanja. "Bistvo današnjega praznika je, da Bog tistega, ki ga ljubi, ne pusti v grobu. Ne prepusti ga smrti in trohnobi, ampak ga vzame k sebi, v življenje, ki presega vsa naša pričakovanja," je dejal. Zbranim je zaželel, da se jim na današnjem romanju poživijo in utrdijo njihova vera, upanje in ljubezen.

V pridigi se je Zore dotaknil tudi aktualnih družbenih tem, vključno s splavom. "V našem svetu otroci umirajo: umirajo ne samo v divjanju vojnih sovražnosti, ampak umirajo tudi v sterilnih sobah ustanov za jemanje življenja, ki jih zavijamo v slepeče besede 'moje odločitve'. Smrt, ki jo povzroči morilec v rokavicah, kakor je temu rekel papež Frančišek, ni nič manj kruta kot smrt, ki jo povzroči bomba," je navedel.

"Res pa je, da je ta druga smrt veliko bolj glasna, kot tista smrt, ki jo povzročajo različna gibanja, ki bodo prej ali slej umrla, kajti vsaka smrt nazadnje pokonča sama sebe," je nadaljeval in sklenil, da "ne glede na to, v kako zveneče besede zavijamo svojo smrtno propagando, stopimo na pot smrti, na kateri pred nami umrejo množice, morda celo milijoni nedolžnih, preden smrt potrka tudi na naša vrata, ki smo jih ovesili s parolami svobode in odločitve".

Kot je dejal Zore, je bila Marija žena odprtih dlani in odprtega srca. In morda je danes najtežje prav prepustiti se in zaupati. "Vse želimo zavarovati, vse želimo nadzorovati, vse načrtovati. S pametnimi urami štejemo svoje korake, merimo kakovost svojega spanca, tehtamo kalorije naših obrokov, štejemo metre naših vzponov in spustov, utrip našega srca. Nisem pa še slišal, da bi mogli imeti pod nadzorom ljubezen, zvestobo, da bi mogli nadzorovati svojo vero," je dejal.

Zoretu je pred baziliko Marije Pomagaj prisluhnilo okoli 3000 ljudi, še več pa se jih bo na Brezjah, ki velja za slovensko Marijino narodno svetišče, zvrstilo prek celotnega dne. Verniki se k podobi Marije Pomagaj, ki jo je pred več kot 200 leti naslikal Leopold Layer, pogosto obračajo zaradi prošenj in zahval. Pri obisku Brezij na veliki šmaren številni izpostavljajo tudi pomen tradicije.

Veliko jih na Brezje pride vsako leto ali pa vsako leto obiščejo drugo slovensko Marijino svetišče. Številni pridejo z družinami in obisk Brezij povežejo z obiskom sorodnikov ali prijateljev. Zlasti tisti iz bližnjih krajev priložnost izkoristijo tudi za rekreacijo in se na Brezje podajo peš ali s kolesom.

Kot je v izjavi medijem po osrednji maši pojasnil rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Brezje Robert Bahčič, številni pridejo k Mariji Pomagaj zaradi notranjih stisk. "Notranji mir, ki ga tu doživijo, je pomemben za vsakdanje življenje," je poudaril.

Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je dejala, da ljudje k Mariji Pomagaj, ki je prisotna v življenjski slovenskega človeka, prihajajo tako s prošnjami kot z zahvalami. Prek leta Brezje obiščejo tudi številni tujci. V lanskem letu so zabeležili okoli 400.000 vseh obiskovalcev, je pa, kar potrjujejo tudi druga romarska središča, romarski turizem v porastu. Gospodarske krize ali druge težave v družbi in svetu, ljudi še bolj spodbudijo, da s prošnjami hodijo v romarska središča, je pojasnila Eržen Firšt.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je v Marijinem svetišču na Zaplazu danes povedal, da je romanje podoba našega življenja, saj nihče ni prišel na svet za to, da bi ostal na mestu. Dejal je, da nam Marijino vnebovzetje razodeva, da ima naša pot smer in cilj. "Današnji praznik nam odpira pogled k nebesom, hkrati pa nas utrjuje za odgovorno življenje na zemlji," je poudaril.

Praznik pa, kot je dodal, nagovarja tudi domovino. "Slovenija je dežela bogate krščanske dediščine, številnih romarskih poti in Marijinih svetišč. Hkrati je poklicana, da tudi danes gradi prihodnost na vrednotah, ki človeka povezujejo – na spoštovanju življenja, medsebojnem zaupanju, odgovornosti za skupno dobro, solidarnosti med rodovi in skrbi za družine," je navedel.

Marijino vnebovzetje po pojasnilu Slovenske škofovske konference pomeni poklon ženi. Bog je namreč Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Marijino vnebovzetje je hkrati praznik upanja, saj sporoča, da je Marija kot ena izmed ljudi dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. Poleg tega praznik v verujočih poglablja upanje, da si človek s prizadevanji za zemeljski napredek že pripravlja večno bivanje.

Po napovedih vremenoslovcev bo današnji dan jasen in vroč. Glede na to vsem, ki bodo šli k maši na prostem, svetujejo zaščito pred soncem, s seboj pa naj imajo tudi steklenico vode.

Na cestah je pričakovati povečan promet, zato naj vozniki vozijo strpno in previdno, vožnjo pa naj prilagodijo prometnim razmeram. Okoli Marijinih svetišč pričakujejo gnečo, zato naj obiskovalci sledijo oznakam in navodilom zlasti glede parkirnega režima.

Marijino vnebovzetje je državni praznik in dela prost dan. Po letošnjem koledarju pade na soboto, ki za večino prebivalstva pomeni prost dan. Bodo pa denimo zaprte trgovine.

Današnji praznik Marijinega vnebovzetja naj tako verujoče kot neverujoče utrdi v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah, je v poslanici pozval premier Janez Janša. Izpostavil je pomen krščanskega izročila za slovenski narod.

Praznik Marijinega vnebovzetja, poimenovan tudi veliki šmaren, je že stoletja del naše duhovne in kulturne dediščine ter s tem slovenske narodne identitete. "Mnoge cerkve, romarske poti in ljudski običaji pričajo o bogati zgodovinski tradiciji in globokem spoštovanju vrednot vere, družine in domovine," je v poslanici, ki so jo posredovali iz urada vlade za komuniciranje, zapisal Janša.

Slovenski narod se je skozi zgodovino, še posebej pa v najtežjih preizkušnjah, vedno obračal k Mariji s prošnjo za pomoč in tolažbo, pravi predsednik vlade.

Odločitev, da po osamosvojitvi Slovenije ta verski praznik postane tudi dela prost dan, po njegovem mnenju v sebi nosi priznanje pomena krščanskega izročila za slovenski narod. "Zato ima praznovanje velikega šmarna tudi domoljubno noto," je zapisal.

Spodbuja nas, je dodal, da "ohranimo upanje, pogum in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so naš civilizacijski temelj".

"Spoštovane državljanke in državljani, verujoči in neverujoči, naj nas današnji praznik utrdi v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah. Naj nas spomni, da moč naroda in domovine izvira iz medsebojne povezanosti, spoštovanja naših korenin in odločenosti graditi skupno prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva," je sklenil premier.