Slovenija

Na praznik slovenskega športa številne dejavnosti

Ljubljana, 23. 09. 2022 11.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Slovenija je s številnimi dogodki po državi tretjič po vrsti slovesno obeleževala dan športa. S praznikom se je začel tudi evropski teden športa, ki se na pobudo evropske komisije obeležuje do 30. septembra.

Dan slovenskega športa
Dan slovenskega športa FOTO: Bobo

Na Kongresnem trgu v Ljubljani, so v sklopu praznika, ki sovpada s prvima osvojenima zlatima olimpijskima medaljama športnikov samostojne Slovenije leta 2000 v Sydneyju, potekali različni športni izzivi. Brezplačni dogodek se je zaključil s simboličnim predsednikovim tekom po Slovenski cesti.

Dan slovenskega športa so poslanci potrdili 18. junija 2020. Na ta dan, 23. septembra leta 2000, so prvi zlati medalji za samostojno Slovenijo na igrah v Sydneyju osvojili veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju.

Otroci v vrtcih in šolah so praznik obeleževali s športnim dnevom, na delovnih mestih je bil čas za aktivni odmor, na prostem pa priložnost za gibanje v naravi. Olimpijski komite Slovenije v sklopu dogajanja ob prazniku in tednu športa v soboto vabi tudi na brezplačni skupinski tek, ki se bo začel ob 18. uri na Kongresnem trgu. Udeleženci bodo skupaj pretekli približno pet kilometrov po slovenski prestolnici. Med tekom bodo na voljo tudi osvežilne postaje. Dogodek je brezplačen kot ostali, obvezna je le prijava.

Konec tedna, v soboto in nedeljo, pa OKS na Kongresnem trgu za mlade športne navdušence pripravlja olimpijski festival z lisjakom Foksijem. Potekali bodo dogodki tudi po drugih krajih Slovenije.

Dan slovenskega športa
Dan slovenskega športa FOTO: Bobo

Nekaj dogajanja je bilo že pred praznikom, tako je v sredo Atletska zveza Slovenije tudi letos pripravila množično akcijo, s katero spodbuja otroke k prvim atletskim korakom, na isti dan je teklo več kot 25.000 otrok z vseh koncev Slovenije, kar je rekord. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v ljubljanskem Tivoliju so v torek odprli razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava bo na ogled do 1. aprila prihodnje leto, vključili so 135 oseb iz slovenske športne zgodovine. Na ogled so med drugim postavljeni tudi športni čevlji Luke Dončića in škorenj motokrosista Tima Gajserja, šampionski pas boksarja Dejana Zavca, šampionski prstan lige NBA Raša Nesterovića, številni tekmovalni dresi, čoln, atletski in drugi rekviziti.

V času evropskega tedna športa bodo OKS in športne zveze z organizacijo različnih športnih dejavnosti, namenjenih tako za najmlajše kot tudi starejše, poskušali ozavestiti prebivalce o pomenu zdravega načina življenja.

Dan slovenskega športa
Dan slovenskega športa FOTO: Bobo

Ob dnevu slovenskega športa izpostavili tudi dosežke gluhih športnikov

Ob dnevu slovenskega športa, ki sovpada s 63. mednarodnim tednom gluhih, so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozorili na dosežke gluhih športnikov v tem letu. Slednji so osvojili dve zlati in dve bronasti kolajni na poletnih olimpijskih igrah gluhih ter eno zlato medaljo na svetovnem prvenstvu gluhih v košarki 3x3.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom, ki ima za sabo že 91 let delovanja. Obenem pa Športna zveza gluhih Slovenije letos praznuje 30. obletnico obstoja, obogateno s številnimi športnimi dosežki gluhih športnikov na največjih tekmovanjih.

Dan slovenskega športa
Dan slovenskega športa FOTO: Bobo

Poleg teh mejnikov so v slovenski zvezi na dan slovenskega športa posvetili posebno pozornost tudi peti obletnici sprejetja dveh zakonov, Zakona o športu in Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.

Ta dva sprejeta zakona sta po več kot dvajsetih letih truda ZDGNS prvič izenačila statusne pravice športnikov invalidov s športniki neinvalidi. S tem se je vsaj delno odpravila krivica in nepriznavanje dosežkov dveh gluhih športnikov, menijo pri ZDGNS, in sicer Sabine Hmelina in Sama Petrača, ki sta marca 1992 kot prva slovenska športnika na evropskem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Franciji osvojila prvi medalji za samostojno Slovenijo.

Dan slovenskega športa
Dan slovenskega športa FOTO: Bobo

"Če se ozremo trideset let nazaj, odkar deluje Športna zveza gluhih Slovenije, moramo priznati, da smo prehodili trnovo pot in premagali veliko ovir, posebej pri predsodkih do gluhih športnikov in pri razumevanju športa gluhih. Borili smo se z nerazumevanjem športa gluhih s strani države in javnosti. Vse skupaj se je obrestovalo, dobili smo zakonske ureditve, ki gluhe športnike izenačujejo s športniki neinvalidi," je ob tem dejala predsednica Športne zveze gluhih Slovenije, Sabina Hmelina.

Gabrovec: Šport povezuje in je sestavni del zdravega življenja

"Šport v Sloveniji spodbuja enotnost in povezovalnost, pogosto je razlog za veselje in za to, da pozabimo na kakšno od vsakodnevnih tegob in skrbi," je o pomenu športa v Sloveniji na praznik povedal prvi športni funkcionar v državi, predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Ob tem izpostavlja še pozitivne učinke športa na drugih področjih - za zdravje in tudi poslovne in turistične priložnosti. "Največja dodana vrednost športa je vsekakor njegov prispevek k zdravju," je ocenil in dodal, da je preventiva vedno boljša od kurative, z rednim gibanjem kot delom zdravega življenjskega sloga pa je preventiva na dosegu roke.

Bogdan Gabrovec
Bogdan Gabrovec FOTO: 24UR

Zaradi številnih pozitivnih učinkov športa si nekdanji predsednik Judo zveze Slovenije (JZS) v prihodnje želi predvsem bolj konstruktiven odnos države do športa. Čeprav je v zadnjih letih prišlo do več premikov na področju pravnega in finančnega okvirja za šport, Gabrovec izpostavlja pomen izpolnjevanja danih zavez in programov. "V zadnjih dveh letih je bilo sprejetih okoli 80 odstotkov naših predlogov in želja, je pa res, da mora v prihodnje slediti še realizacija," je ocenil in izpostavil predvsem zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v letih od 2023 do 2027. Ta za investicije v športno infrastrukturo v omenjenem obdobju predvideva 150 milijonov evrov, Gabrovec pa ob tem upa, da bodo investicije tudi izpeljali. "Vložek v šport bi bil korak, ki bi šport dvignil na neko novo raven in dal upanje na boljše čase." Tudi sicer Gabrovec na praznik športa poziva državo, naj zagotovi povečanje financiranja športa, saj je Slovenija po njegovem na repu evropskih držav na tem področju.

Sicer pa je vesel, da se je praznik športa prijel v Sloveniji. Kot je izpostavil, so javnomnenjske raziskave pokazale, da je praznik bolj prepoznan kot kakšen drug od državnih praznikov. Kot takšen pa predstavlja pomembno priložnost za osveščanje ljudi o pomenu vsakdanjega športnega in gibalnega vedenja. "Na ta dan bi vsem mladim in malo manj mladim sporočil: 'Gibajte se ne le danes, ampak naredite športno življenje del vašega vsakdana'," je svojo sporočilo javnosti povzel Gabrovec. Slovenskim športnikom pa je na ta dan čestital za uspehe in jih pozval k osredotočenosti na osebno rast in zdravje. "Ostanite pozitiven zgled celotni družbi," je končal.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Harpuna
23. 09. 2022 15.03
+1
Ta praznik športa je brez veze,samo,da se nekdo tolče po prsih,da ga je pogruntal.Pri nas se kdor hoče lahko po mili volji ukvarja z njim in imamo odlične športnike,ter ogromno možnosti za rekreacijo
zelopameten
23. 09. 2022 11.51
+1
Da bi pa dali kakšno povezavo do sporeda dokodkov, to pa ne? To je že pretežko a ne?