13. petek na ljubljanskih ulicah: Prešernov trg zavzele ženske

Nov petek, novi protivladni protest, tokrat že 13. zapored. A rdeča nit le tega je tokrat drugačna. Kot je poročala novinarka 24UR Barbara Golub, so se na Prešernovem trgu zbrale predvsem ženske, ki so govorile, moški pa so jih poslušali in jim simbolno izrekli podporo. 

Protestnice so v rokah držale transparent "Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom" (referenca na Cankarjevo knjižno delo) in predstavljale svoje ideje. Sindikalistka Tea Jarc je v govoru, v katerem se je zavzela za nedeljsko zaprtje trgovin, opozorila na stisko trgovcev in v še večji meri trgovk, ki si želijo in zaslužijo prostih nedelj. Obenem pa so vsakodnevno izpostavljeni tveganju okužbe z novim koronavirusom. Po njenih besedah vlada raje kot zdravju in svobodi daje prednost kapitalu in izkoriščanju ljudi. "Čas je, da se te temu še odločneje upremo. In se jasno, glasno in borbeno borimo za delavske in socialne pravice, za demokracijo, vladavino prava in za svobodo," je še dejala Jarčeva, katere govor so objavili tudi na družbenih omrežjih.

Protestniki so izrazili tudi kritiko do ravnanj predsednice DeSUS Aleksandre Pivec, ki da ni dovolj pojasnila okoliščin svojega gostovanja na Krasu. Zavzeli so se za volilni zakon, ki bo onemogočil prevare volivcev ter izrazili podporo kulturi in ne diktaturi. Ob tem so se zavzeli za odstop ministra za kulturo Vaska Simonitija. Opozorili so na pravice tako mladih kot starostnikov, se zavzeli za varovanje okolja in ureditev dostopnega javnega zdravstva in proti vojaškim naložbam.

Današnji protesti so v delu tudi nadaljevanje prejšnjih, ko so tudi v okviru ljudske skupščine oblikovali 245 predlogov in zamisli.

S Prešernovega trga, kjer so se protestniki zbrali ob 19. uri, so se nato odpravili po ljubljanskih ulicah, med drugim mimo posameznih ministrstev, podporo nacionalnim medijem oziroma vsem novinarjem pa so izrazili pred sedežem Radia in Televizije Slovenija.

Tudi na današnje proteste so na družbenih omrežjih sicer vabile različne iniciative. V Ljubljani se je del protestnikov tako znova zbral tudi na Trgu republike, kjer so se protesti tudi začeli. Tam so omogočili zbranim, da pred "odprtim mikrofonom" povejo, kar jim leži na duši. In tudi tu je bilo slišati pozive k uporu proti fašizmu, znova so opozorili na neprimeren odnos vladajoče politike do ljudi, pri čemer niso bili kritični le do vlade, pač pa tudi do predsednika republike Boruta Pahorja. Več protestnikov je opozorilo, da ima Slovenija izjemne ljudi, kulturne in naravne danosti, a svojih priložnosti ne izkoristi, ker številne na mestih vpliva vodijo vzgibi kraje javnega denarja in oblikovanje neprimernih politik.

Protestne akcije so potekale tudi v nekaterih drugih mestih v državi, med drugim o njih poročajo iz Maribora, Pirana in Velenja, znani uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale pa se je na družbenih omrežjih z geslom Stop korupciji oglasil kar z Dunaja. Provladni "rumeni jopiči" pa so danes na družbenih omrežjih objavili, da bodo zvečer med protestniki izvajali "monitoring", kot so to storili že pretekli teden. 

Predakcija protestov je sicer potekala že ob 17. uri pred Moderno galerijo, namenjena pa je bila tematiziranju problematike spolnega nadlegovanja in nasilja. Svoje nezadovoljstvo je več kot 50 žensk in tudi moških izrazilo z držanjem transparentov z napisanimi izkušnjami o spolnem nadlegovanju in nasilju. Protest je potekal v tišini. 

Protestno akcijo so organizirali predstavniki Inštituta 8. marec, ki naprotujejo napovedanim spremembam kazenskega zakonika in izjavam ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič, ki je dejala, da žrtve "s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo". 

Slednja se je za izjavo že opravičila in poudarila, da je bil njen odgovor na poslansko vprašanje napačno interpretiran in da je nasprotnik kakršnega koli nasilja. Kot je danes zatrdila, ni nikoli rekla, da so ženske česa krive in tudi tega nikoli ne bi izjavila, še najmanj pri posilstvu. 

Protesti so sicer tradicionalno potekali že pretekli teden. Takrat se je po ocenah policije na Prešernovem trgu zbralo 3000 protestnikov. Protest je minil brez organiziranega nastopa vladnih podpornikov v rumenih jopičih. Ti so izjavali "monitoring" protivladnih protestov. 12. protest je bil predvsem v znamenju omejevanja svobode medijev, ki je, kot je pisalo na enem od transparentov, začetek fašizacije države. Protestniki so se podali pred RTV Slovenija, kjer so zaposlenih v podporo zaploskali in se zavzeli za svobodne RTV, STA, Radio Študent in druge medije. Na dečka s piščaljo pa so obesili madžarsko zastavo v svarilo, da Slovenija ne sme po poti Madžarske. "RTV je naša," je bilo slišati med vzkliki zbranih.