Mikuš je bil nekdanji direktor vojaške obveščevalne službe (Vomo), ki je 20. marca 1994 nadzirala aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja. Ta je za kriminalistično službo zbiral domnevno obremenilne dokaze proti tedanjim uslužbencem obrambnega ministrstva, ki naj bi po prepričanju nekaterih vodilnih policistov storili kazniva dejanja. Tone Krkovič, nekdanji poveljnik brigade vojaških specialcev - Moris, je v svojem pričanju pretekli teden povedal, da je direktor Vomo Dušan Mikuš od njega zahteval, da aretacijo Smolnikarja opravijo le pooblaščene osebe ministrstva za obrambo, kar se je tudi zgodilo.
Obramba, da so videoposnetki ključni dokaz
Videoposnetki, ki si jih sodišče ni želelo ogledati, bi po mnenju obrambe ponudili ključne dokaze in potrdili zgodbo obtožencev. Eden ključnih dokazov naj bi bil ta, da sta dva izmed obtoženih v civilnih oblačilih in ne v uniformah z maskirno kapo, kot je povedal Smolnikar. Njegovemu pričanju pa so nasprotovale tudi izjave nekdanjega direktorja Voma Dušana Mikuša, ki pravi, da je na lastni koži občutil, kako mučen je ta proces. Obramba je mnenja, da so bila nekatera Fišerjeva vprašanja Mikušu nepomembna in da postopek z njimi le zavlačuje; zasliševal ga je namreč kar 5 ur.
Pred dnevi pričal Mitja Kunstelj
Sicer pa je 18. aprila o stikih s Smolnikarjem in svojem vohunjenju govoril Mitja Kunstelj. Smolnikar naj bi se mu predstavil za člana neke "organizacije" in hotel, da bi tudi Kunstelj delal zanjo. Za "organizacijo" naj bi stali politika, vrh države - Smolnikar je v pogovoru omenil tudi Milana Kučana in Jelka Kacina, pa tudi policijo. Njen cilj naj bi bila po Smolnikarjevih informacijah odstranitev takratnega obrambnega ministra Janeza Janše. Smolnikar je Kunstlja med pogovori prepričeval, naj mu prinese neke zaupne vojaške dokumente z ministrstva, v zameno pa mu je obljubljal denar in zaposlitev v tedanji civilni obveščevalni službi. Kunstelj je Darka Njavra, ta pa še takratnega poveljnika Morisa Toneta Krkoviča in takratnega načelnika varnostnega organa na Republiškemu štabu teritorialne obrambe Simona Krejana, obvestil o "vohunskem" dogajanju, in se s Smolnikarjem večkrat srečal. Kunstelj je Smolnikarju izročil tudi nekaj ponarejenih dokumentov, ki mu jih je v ta namen izročila vojaška varnostna služba.
Krkovič je v svojem pričanju Smolnikarja ocenil kot "bedno osebnost", za katerega velja rek "kdor krade, ta laže". Zatrdil je, da so obtoženi v Depali vasi ukrepali kot pooblaščene uradne osebe in tako potrdil trditve obtožene četverice, da niso aretirali civilista, pač pa človeka, ki je opravljal vohunsko dejavnost. Obtožbe o nasilnem ravnanju obtoženih po njihovem mnenju niso upravičene.
Obramba je 11. aprila predlagala, da naj bi kot priče v prihodnje nastopili tudi Drago Kos, ker naj bi očitno po njenem mnenju vodil "vso mašinerijo okrog Depale vasi kot ključni mož v kriminalistični službi", Ivan Bizjak, notranji minister v času, ko se je zgodila Depala vas, in tedanji obrambni minister Janez Janša. Poleg omenjenih pa naj bi pričali še nekdanji vodja policijskih specialcev Vinko Beznik, ki naj bi kontaktiral s Smolnikarjem, tiskovna predstavnica v uradu tedanjega predsednika republike Milana Kučana Špela Furlan, Vojko Smole, ki naj bi se s Smolnikarjem pogovarjal po tem, ko Smolnikar ni bil več v službi v vojski, ter Božidar Balažič. Obramba je zahtevala tudi ponovno zaslišanje Smolnikarja, vendar pa se sodniški senat za zaslišanje predlaganih oseb zaenkrat še ni odločil.
Doslej so na prostoru prič poleg oškodovanca Smolnikarja in štirih obtoženih že stopili tudi nekdanji vodja odseka za kriminalistične zadeve in vojaško policijo Gašper Norbert, člana interventne skupine, ki sta sodelovala pri odvzemu prostosti Smolnikarju, policista, ki sta prišla na mesto dogajanju po naključju, ter vojaška policista, ki sta Smolnikarja po aretaciji, ki se je po besedah oškodovanca zgodila na "grozovit" način, odpeljala na sedež vojaške obveščevalne službe. Priče niso potrjevale takšne aretacije, vendar pa se dogajanja ne spomnijo več dobro.
