Poljščine na Ptujskem popolnoma uničene, škoda je ogromna

Neurja s točo, ki so v nedeljo popoldne zajela večji del Slovenije, so povzročila veliko škode. Najhuje je bilo na širšem območju Ptuja, kjer je veter presegel 100 kilometrov na uro, v zgolj 30 minutah pa je padlo 52 litrov dežja na kvadratni meter.

Posledice hudega neurja na Ptuju si je ogledala tudi ministrica Pivčeva

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec si je sicer prve posledice hudega neurja z vetrom in točo v okolici Ptuja ogledala že v nedeljo, saj tudi sama prihaja s tega območja, danes pa se je na Ptuju sestala še s predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Kot je povedala po sestanku, so ocene povzročene škode zelo zaskrbljujoče.

Po podatkih ptujskega zavoda, ki so jih predstavili ministrici, so največjo škodo utrpele poljščine, predvsem koruza, pšenica in nekatere vrtnine, pa tudi trajni nasadi, zlasti vinogradi, morda nekoliko manj pa sadovnjaki, ki so v večji meri zaščiteni s protitočnimi mrežami.

Kot po njenih besedah ocenjuje stroka na ptujskem kmetijskem zavodu, bodo tudi tiste poljščine, ki so za zdaj ostale, zlasti v primeru pšenice, bolj ali manj neuporabne, saj se je klasje zaradi zaležanosti spraznilo in ne bo uporabno.

"Več podatkov o škodi za zdaj še nimamo. Treba je opraviti natančnejše ocene na terenu, potem pa se bomo tudi pogovarjali o bolj natančnih številkah," je dodala Pivčeva in dodala, da je bilo območje največje prizadetosti zelo podobno kot v neurju leta 2008, torej od Starš preko Skorbe, Ptuja, Podvincev in Markovcev vse do Dornave.

Ministrica pozvala k uporabi preventivnih ukrepov pred neurji in točo

Ministrica Pivčeva si bo popoldne ogledala tudi razmere na območju celjskega kmetijskega zavoda, v sredo popoldne pa bo obiskala še Kras, kjer je toča škodo povzročala že prejšnji teden. Kot je ob tem poudarila, je takih primerov vse več, kar vse bolj kliče po tem, da bo treba vse napore usmeriti v to, da bi kmetovalce prepričali v uporabo vseh razpoložljivih preventivnih ukrepov.

"To pomeni različne protitočne mreže, rastlinjake in drugo zaščito, ki lahko omili škodo, in pa seveda v čim večji meri zavarovanje pridelka. Država od letos sofinancira polovico zavarovalnih premij, tudi število tistih, ki se za to odločajo, vsako leto narašča," je še povedala kmetijska ministrica.

Na 138 lokacijah sodelovalo 216 gasilcev iz 22 enot

"Neurje je povzročilo veliko gmotne škode tako na zasebni kot javni infrastrukturi. Vse ekipe pomoči so bile na terenu od popoldneva do pozne noči, delo se nadaljuje tudi danes," so zapisali na ptujski občini in se zahvalili vsem sodelujočim službam in občanom, ki so pomagali.

"Na intervencijah je sodelovalo 216 gasilcev iz 22 enot iz gasilske regije Podravje, pomagali so na 138 lokacijah. Danes se nadaljuje odprava posledic, po podatkih PGD Ptuj je bilo do 15.30 ure na terenu 33 gasilcev iz 5 enot iz MO Ptuj, in sicer na 31 lokacijah," so še zapisali.

Mestna občina Ptuj poziva občane in obiskovalce, naj se ne zadržujejo v parkih in na tistih površinah, kjer so najbolj poškodovana drevesa. Pristojne službe še sanirajo območja in še vedno obstaja nevarnost loma vej. "Občani naj sanirajo poškodbe na svoji lastnini, kolikor je to le mogoče, in uveljavljajo zavarovanje. Prijava škode tako za fizične osebe kot na gospodarski javni infrastrukturi bo sledila po sklepu Uprave RS za zaščito in reševanje. Obrazci za prijavo bodo objavljeni na naši spletni strani," sporočajo iz občine Ptuj.

V neurju prizadeti tudi številni kulturni objekti

Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je bila že takoj po neurju vključena v aktivnosti za odpravljanje posledic ujme, si je razmere na terenu ogledala že zjutraj."Ob jutranjem pregledu javnih stavb in zavodov smo ugotovili, da je skoraj vsaka prejela svoj delež neurja. Škoda je sicer še v postopku popisovanja, a je že zdaj mogoče reči, da je velika. V zasebnih stavbah nismo bili, a predvidevamo, da je tudi tam bilo precej škode," je povedala.

V neurju so bili prizadeti tudi številni kulturni objekti, med drugim Miheličeva galerija, posledice so vidne na gradu in dominikanskem samostanu. Veliko škode je v vrtcih, domu upokojencev, zdravstvenem domu in v bolnici, kjer je poplavilo kletne prostore. "Praktično vse šole v občini so poškodovane in zalite v kletnih prostorih. Zelo me je strah morebitnega današnjega deževja, saj je marsikateri objekt še odprt," je dejala ptujska županja in povedala, da je v mestnem parku poškodovanih veliko dreves, zato občane pozivajo, naj se ne zadržujejo pod njimi.

Na občini imajo sicer po njenih besedah določen fond za odpravo posledic naravnih nesreč, a tako razsežne škode ne bodo mogli pokriti sami. Z državne strani si je škodo danes ogledala ministrica Pivčeva, županja pa je govorila tudi z okoljskim ministrom Simonom Zajcem. Priti poskušajo tudi do premierja Marjana Šarca, da bi si škodo ogledal na terenu. "Absolutno pričakujemo pomoč države, saj takšnih razsežnosti škode sami ne moremo odpraviti," je dejala in povedala, da je neurje prizadelo tudi mestno hišo, saj jim je zalilo arhiv.

Največja gasilska intervencija v zadnjih petih letih

Poveljnik ptujskih gasilcev in vodja intervencije Primož Korošak je povedal, da so njihove enote še vedno na terenu, razmere pa se počasi umirjajo. Šlo je za največjo intervencijo v zadnjih petih letih, saj so gasilci posredovali na več kot 200 lokacijah.

Opravljali so od črpanja vode iz objektov do odstranjevanja dreves in pokrivanja streh. Reševali so poplavljena vozila v podvozih. "Šlo je za nesrečo, ki jo je povzročil močan veter in ogromna količina padavin v kratkem času, zaradi česar so se zamašili odtočni jaški," je povedal.

Skupaj je pri odpravljanju posledic v nedeljo in danes sodelovalo skoraj 220 gasilcev, pričakujejo še nekaj dodatne pomoči, sicer pa jih je glede na razmere za zdaj dovolj. Črpanja počasi zaključujejo, nekaj je še odkritih objektov, pri čim hitrejšem odpravljanju posledic jim pomagajo tudi številni drugi, od komunalnih delavcev do krovcev.

Med najbolj zahtevnimi intervencijami je Korošak omenil odpravljanje posledic odkrite strehe na bloku na Kraigherjevi ulici, kjer je delo potekalo na višini, sicer pa je bilo podobnih primerov na Ptuju še nekaj, zaradi česar so delo v nočnih urah prekinili, danes pa ga nadaljevali tudi na omenjenih bolj zahtevnih objektih.

Ker so danes spet napovedane padavine, so na to pripravljeni, čeprav ne vedo kaj točno napovedi pomenijo za Ptuj in okolico. "Enote so pripravljene, del ekip danes počiva in stvari bomo izpeljali, če bo to potrebno. Težava je pri začasno pokritih objektih, kjer se lahko zgodi, da jih bomo morali znova prekrivati," je še dejal Korošak.

Brez elektrike ostalo 12.000 uporabnikov

Iz Elektra Maribor so sporočili, da je njihovim ekipam kljub zahtevnim vremenskim razmeram uspelo znova zagotoviti oskrbo z električno energijo za večino od 12.000 uporabnikov, ki so po neurju ostali brez nje. Brez elektrike je tako le še 150 uporabnikov, kjer zaradi obsežnosti poškodb teh še ni bilo mogoče odpraviti. Na Ptuju je namreč pregorel transformator v Belšakovi ulici, zaradi česar je bil del prebivalcev četrtne skupnosti Jezero brez elektrike tudi ponoči.

Neurje je prizadelo tudi širše območje Spodnjega Podravja. V Hajdini je moralo skoraj sto gasilcev iz petih društev odstraniti kar 122 podrtih dreves ter s strešniki in folijo prekriti 21 streh. V Dornavi so gasilci odstranili 13 podrtih dreves, prekrili 14 streh ter s ceste odstranili odtrgano železniško zapornico.

V Gorišnici so morali prekriti kar 45 streh, odstraniti 11 podrtih dreves ter očistiti okoli pet kilometrov cest, v Kidričevem pa so zaradi večje količine meteorne vode začasno zaprli podvoz ter razžagali in odstranili 15 podrtih dreves. O slednjih in odkritih strehah so poročali tudi iz Markovcev in Majšperka, kjer so gasilci pomagali tudi pri reševanju živali iz poplavljenih objektov, v Poljčanah pa so poleg ostalega morali še pogasiti požar v bližini železniške postaje.

Župan občine Rogatec: Škoda je ogromna

V občini Rogatec je po oceni župana Martina Mikoliča škoda ogromna. "Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo česa takšnega, kar se je včeraj dogajalo na območju Občine Rogatec. To je bila katastrofa," je dejal.

Med drugim je poplavilo občinsko stavbo in muzej na prostem, klopi na območju parkirišča za avtodome je odneslo tudi do 300 metrov stran. K sreči ni poplavilo vrtca in šole ter športne dvorane, je pa zalilo igrišče z umetno travo, tako da je samo na tem igrišču za okoli 300.000 evrov škode, saj ni več uporabno, je povedal župan.

Kot je še opisal, so manjši vodotoki z območja Donačke gore narasli v hudournike in zalivali kmetijske površine in objekte, poškodovali javno infrastrukturo, na nekaterih območjih Rogatca je bilo od pol do enega metra vode. Močan veter je odkrival strehe v Rogatcu, na območju krajevne skupnosti Donačka gora pa predvsem strehe na gospodarskih objektih.

Gasilci so bili na intervencijah do sredine noči in črpali vodo iz objektov, aktivnosti pa se nadaljujejo tudi danes. V ujmi po zdaj znanih podatkih ni bilo poškodovanih, so pa domačini ob deročem potoku iz avta rešili enega človeka, je še povedal župan. Na občini so od uprave za zaščito in reševanje že dobili poziv za izpolnitev obrazca glede ocene škode, tako da bi lahko nato stekli ostali postopki glede ocene škode, ki tako zdaj še ni znana.

Težave tudi na Koroškem

Močan veter je podiral tudi drevesa na Koroškem, zaradi česar je bila nekaj časa neprevozna glavna cesta od Dravograda proti Libeličam, prav tako lokalna cesta na Cviterško sedlo. V Črnečah je eno drevo ogrožalo garažo, so povedali na dravograjski občini. Potem, ko so bili na delu v nedeljo gasilci in intervencijske službe, so danes na ogledih vzdrževalci lokalnih cest, so še dodali.

Meteorna voda je zalila tudi del prostorov Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Razen vdora meteorne vode in s tem povezanih stroškov za čiščenje nismo imeli druge večje škode," je pojasnil direktor bolnišnice Janez Lavre.

Že tretjič v dobrih dveh tednih pa so se z nalivom in točo spopadali na območju Občine Mislinja, a po prvih ocenah tokrat škoda ni tako velika kot v prejšnjih dveh ujmah. Toča je v nedeljo klestila na območju Razborce in Pohorja, meteorne vode pa so spirale makadamske ceste, tako da so danes zaradi zagotavljanja prevoznosti cest na terenu vzdrževalci Komunale Slovenj Gradec, je povedal direktor občinske uprave mislinjske občine Bogdan Slemenik.