Rab kot večni opomin: 82. obletnica osvoboditve fašističnega taborišča

"Ponosen in ganjen sem ob zaključku spominske slovesnosti na Rabu, ki dokazuje, da svoboda, človečnost, dobro, prijateljstvo med narodi ter svet brez meja vedno znova zmaguje in vodi naprej," so Borisa Sajovica, ki je k spomeniku položil venec in se poklonil žrtvam fašizma, v sporočilu za javnost povzeli na ministrstvu za obrambo.

Spominske slovesnosti so se udeležili tudi državni sekretar na ministrstvu za hrvaške veterane Darko Nekić, župan mesta Rab Nikola Grgurić ter generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Matjaž Ravbar. Za kulturni program so poskrbeli trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske, pevci in recitatorji.

Taborišče Rab v kraju Kampor je bilo italijansko fašistično koncentracijsko taborišče 2. svetovne vojne, delovalo pa je od julija 1942 do kapitulacije Italije septembra 1943. Po podatkih Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je bilo v taborišču zaprtih okoli 15.000 otrok, žensk in moških, najmanj 1490 Slovencev je tam umrlo.

Glavne skupine internirancev so bili Slovenci, Hrvati in Judje, osumljeni sodelovanja z uporniškim gibanjem ali protifašističnih prepričanj.

Spominski kompleks Kampor, ki je bil leta 1953 zgrajen po načrtu arhitekta Edvarda Ravnikarja, stoji na mestu nekdanjega pokopališča, kamor so Italijani v letih 1942 in 1943 pokopavali umrle v taborišču.

Spominski kompleks je bil v zadnjih dveh letih obnovljen. Ministrstvo za obrambo je za obnovo namenilo 374.000 evrov. Kot so zapisali na ministrstvu, se je obnova začela na pobudo nekdanjega ministra za obrambo Marjana Šarca ter na podlagi sporazuma med slovensko in hrvaško vlado o urejanju vojnih grobišč.

Minister Sajovic se je v petek v Zagrebu srečal tudi s hrvaškim ministrom za veterane in podpredsednikom vlade Tomom Medvedom. Govorila sta o sodelovanju obeh držav na področju vojnih grobišč in o ureditvi statusa vojnih veteranov. Po navedbah obrambnega ministrstva sta imela zelo konstruktivne pogovore o predaji posmrtnih ostankov hrvaških žrtev iz prikritih vojnih grobišč, ki so trenutno v kostnici Dobrava pri Mariboru.