Premočno zmago nasprotnikov deželnega volilnega zakona v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) na včerajšnjim referendumu so že komentirali predstavniki političnih komponent slovenske manjšine v Italiji. Slednja se je, z izjemo komponente v Stranki komunistične prenove (SKP) in v desnosredinskih večinskih strankah, skoraj v celoti opredelila proti volilnemu zakonu, ki ga je desnosredinska večina sprejela 11. marca letos in ki med drugim ne predvideva zajamčene ali vsaj olajšane možnosti izvolitve slovenskih predstavnikov v deželni parlament.
Odzivi na rezultate
Senator slovenske narodnosti v stranki Levih demokratov (LD) Miloš Budin je za radio Trst A izid komentiral, da je nizka volilna udeležba povezana z razmerami, v katerih se je referendum odvijal in z samo vsebino. Ni bilo nobenega volilnega spopada, je dejal Budin, saj so se predstavniki desne sredine potuhnili, oziroma se delali, kot da se jih to ne tiče.
Slovenski predstavnik v desnosredinski stranki Naprej, Italija Alex Pintar je poudaril, da se njegova stranka uradno ni opredelila na referendumu. Osebno pa je glasoval za, ker meni, da FJK zaradi svoje raznolikosti in sestave potrebuje čist proporcionalni sistem in ne večinskega.
Pokrajinski tajnik SKP za Tržaško, Slovenec Igor Canciani, je dejal, da referendumski izid slabša volilni sistem in niža raven jamstva za volivke in volivce v FJK, ki bodo sicer lahko izbrali svojega predsednika, obenem pa bodo izgubili možnost vpliva na programsko zasnovo in na deželno upravo.
Deželni tajnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Damijan Terpin pa je izjavil, da izid referenduma prinaša zelo pomembno novost za Slovence v Italiji, saj se zopet ponuja možnost, da se razprava o volilnem zakonu v deželnem parlamentu odpre. V okviru levosredinskega zavezništva Oljke je prišlo že pred tedni do dogovora, da bo Oljka sestavila skupen predlog za spremembo volilnega zakona v smislu, da se manjšini olajša izvolitev svojih predstavnikov v deželni parlament. To je po Terpinovem mnenju izjemna pridobitev za slovensko manjšino. Glede volitev v deželni parlament, ki bodo prihodnje leto, in volilnih povezav, pa je Terpin dejal, da bo SSk najprej ugotovila, ali bo omenjena volilna sprememba sploh sprejeta: v pozitivnem primeru se obetajo zelo dobre možnosti, v nasprotnem primeru pa bo SSk v okviru t.i. Marjetice (sredinske zveze oz. stranke v okviru leve sredine) poiskala vse rešitve, da bo slovensko predstavništvo v deželnem svetu okrepljeno. Tu je potrebno najti dogovor tudi znotraj manjšine: če bo do njega prišlo, bo manjšina po Terpinovem mnenju bistveno bolj uspešna kot doslej.
Proti zakonu so bili že marca
Proti deželnemu volilnemu zakonu, ki ga je v krajevnem parlamentu izglasovala desnosredinska večina 11. marca letos, se je izreklo 178.709 volivcev, to je 73,05 odstotka, za ohranitev zakona pa 65.915 volivcev (26,95 odstotka).
Sicer se je referenduma udeležilo komaj 23,06 odstotka volilnih upravičencev, ker pa je bil referendum potrditvenega značaja, so izidi veljavni ne glede na udeležbo.
