Na Rožniku se konec tedna nadaljuje sečnja oslabljenih dreves

Predvidoma v petek, 3. marca 2023, se bo nadaljevala sečnja oslabljenih in bolnih dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, za katere so na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) na podlagi strokovnih meril in gozdnogospodarskega načrta ocenili, da je to potrebno in nujno zaradi varnosti obiskovalcev ter nadaljnjega kakovostnega, sonaravnega razvoja gozda, ki bo trajno zagotavljal socialne in ekološke funkcije tudi za prihodnje generacije.

Sečnja je že v začetku leta razburila predstavnike civilne družbe, ki so s protestom v neposredni bližini tivolskega gradu opozorili na pretirano sečnjo gozda. Vztrajajo pri tem, da gre za nepremišljen in netransparenten poseg. Od mestne občine in Zavoda za gozdove so zahtevali takojšnjo ustavitev sečnje ter odprtje interdisciplinarne razprave, ki bo vključujoča in odprta alternativnim mnenjem, brez diskreditiranja. "Mestni gozd je naš in ne pristajamo, da se z njim ravna premalo premišljeno. Nudi nam številne koristi, ki jih ne moremo zagotoviti na noben drug način," so poudarili in dodali, da nikoli več ne želijo biti soočeni s situacijo, ko na terenu lahko le nemočno opazujejo posege, ki jih vznemirjajo in jih ne razumejo ter jim vzbujajo sum, da niso bili dobro premišljeni.

Zavod za gozdove Slovenije je 2. decembra lani izdal odločbo za sečnjo 389 dreves (773 kubičnih metrov lesa) na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Izvajalec del Tisa d. o. o. je sečnjo na območju zaradi razmočenosti terena 18. januarja 2023 prekinil skladno s pozivom ZGS. Izvedli so dodatne terenske oglede, na katerih so se predstavniki MOL, ZGS in podjetja Tisa d. o. o. posvetovali o potrebnih nadaljnjih korakih.

Doslej posekali 80 odstotkov označenega drevja

Količina doslej posekanega in odpeljanega lesa znaša 607 kubičnih metrov, kar predstavlja približno 80 odstotkov vsega za posek označenega drevja. Za predvideni posek je ostalo še približno 70 stoječih označenih dreves. Večinoma gre za nevarna drevesa ob poteh in za smrekovo monokulturo pod vodohranom (zunaj ograje).

Na MOL še navajajo, da se bo izmed preostalega, za posek označenega drevja, ohranilo okvirno 20 dreves, odstranilo pa vsa označena, nevitalna drevesa ob poteh. "Na odmaknjenih delih se na primeren način pusti nekaj delno vkopanih hrastovih podrtic kot ukrep za hrošča rogača ter stoječa habitatna debla (dve lipi, divji kostanj) z dupli. Na območju vodohrana se ohrani največjo bukev, ostalo označeno drevje in sušice v bližini ograje se zaradi zavarovanja oskrbe s pitno vodo odstrani. Območje med vodohranom in Podrožniško potjo je prepredeno z neformalnimi potmi, kjer so tla zbita. Zaradi tega se tam izvede kompenzacijski ukrep in vso to površino za ohranjanje vlage v tleh pokrije z lesnimi sekanci, pripravljenimi na kraju samem. Do jeseni 2023 bo potekala tudi predpriprava na morebitno sajenje, jeseni bomo prav tako ocenili potencial ponovnega zametka drevoreda na parcelah 2034 in 2039 (obe k. o. 1725). Izvajalec je začel urejati tiste dele sečišča, kjer so dela končana," so pojasnili.

Pomladitev gozda

Del dreves je bil označen za posek iz sanitarnih razlogov (bolezni, glive, veter), del pa kot pomladitev gozda. "Ob tem poudarjamo, da je večina drevja (okoli 80 odstotkov), ki je v odločbi zabeležena kot pomladitvena sečnja, nevitalna in predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce, čeprav navzven ne kaže očitnih bolezenskih znakov," pojasnjujejo.

Na območju sečnje so drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves in s strokovnega stališča bi ga bilo nedopustno spregledati. Več svetlobe mladju lahko omogoči le odstranitev starega drevja, ki sčasoma izgublja vitalnost in odpornost na vplive okolja. Prav tako pojasnjujejo, da je bilo treba zaradi stanja v naravi (žledolom, vetrolomi, intenzivno naravno pomlajevanje) na tem območju ukrepati hitreje. Če bi s posekom še odlašali, obstaja velika verjetnost, da bi se večji del mladja pri kasnejši sečnji poškodoval, zato postopnost izvedbe ukrepa v tem primeru ne bi bila smiselna, temveč bi bila dolgoročno lahko škodljiva, še pojasnjujejo razloge za sečnjo.

MOL: Odločitev za sečnjo strokovno utemeljena 

Na MOL pojasnjujejo, da so se o nujnosti sečnje in potrebni obnovi na tej površini z ZGS posvetovali in odločali zadnjih pet let. Odločitev za sečnjo je temeljila na strokovnih argumentih pristojnih služb. Temu pritrjujejo tudi strokovnjaki, profesorji in docenti Biotehniške fakultete – Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire. V javnem pismu so navedli: "Za zagotavljanje trajnosti vseh funkcij je potrebno aktivno gospodarjenje, ki vključuje tudi ukrepe pomlajevanja in obnavljanja sestojev. Razumevanje gozda kot statičnega sistema v primeru mestnih gozdov lahko vodi v kopičenje odmrlega, bolnega in mehansko šibkega drevja, ki je nevarno za obiskovalce."

Prav tako na MOL zatrjujejo, da se zavedajo izjemnega pomena dreves, zlasti starih, za kakovost življenja in ohranjanje biotske pestrosti v mestu in bi jih ohranili, če bi bilo možno. Toda to bi bilo na tem delu gozda, kjer je največja gostota uradnih poti v krajinskem parku, predvsem z vidika varnosti uporabnikov prostora neodgovorno, še dodajajo. Zato so se odločili, da dela nadaljujejo oziroma končajo čim prej, še pred pomladjo, ko se bo narava prebudila in ko bo obisk območja še večji. "Ocenjujemo, da bomo preostali del sečnje opravili v 14 dneh, pri čemer bo sečnja še stoječih dreves ob poteh potekala ob pomoči arboristov. Pospravilo sečišča se bo opravljalo sproti ob poseku, preostalo čiščenje in nego se bo izvajalo okvirno še mesec dni po zaključku sečnje."