
Strokovnjaki menijo, da bodo lastniki sadovnjakov, ki jim sadjarstvo predstavlja edini vir zaslužka in bodo morali zaradi ognjevke izkrčiti nasade, utrpeli veliko škodo. Ognjevka se je s škofjeloškega območja razširila na Kamnik, Podbrezje, Resje, Šentjošt nad Horjulom, strokovnjaki pa pregledujejo še na območju Medvod, Visokega in Luž v šenčurski občini.
K sreči pa se bolezen ni razširila na najpomembnejša sadjarska področja. "Veliko huje bi bilo, če bi se bolezen pojavila na Štajerskem ali Dolenjskem. To je tako sreča v nesreči. Pač se bomo morali navaditi na življenje z ognjevko. Je pa res, da bo na področjih, kjer bo ognjevka močneje prisotna in kjer bo delež okuženih dreves tako velik, potrebna izkrčitev nasadov, kar bo povzročilo veliko gospodarsko škodo. In tisti, ki živijo od sadjarstva, bodo to težko preživeli," meni Daniel Belšak iz gospodarsko interesnega združenja sadjarstva Slovenije.

Hrušev ožig poleg jablan, hrušk in kutin prizadene tudi nekatere okrasne in gozdne rastline. V drevesnicah, kjer je zaradi gosto posajenih dreves možnost prenosa bolezni večja, je lahko škoda ogromna. Po besedah Braneta Tiča iz sadne drevesnice Kamnik škode zaenkrat še ni mogoče oceniti, ker se okužba vsak dan spreminja, vendar gre vsekakor za katastrofo, saj bo v končni fazi potrebno uničenje celotnega nasada.
Sadjarji sicer upoštevajo vse preventivne ukrepe, da bi preprečili širjenje okužbe. Po mnenju dr. Marije Ravnikar iz Nacionalnega inštituta za biologijo je zelo verjetno, da se bo bolezen v prihodnosti še razširila, težko pa je predvideti, ali bo to letos, naslednje leto ali čez nekaj let. Kljub temu bomo lahko najverjetneje obvarovali nekatera neokužena območja.
Tudi na območjih, kamor se ognjevka še ni razširila, pričakujejo gospodarsko škodo, saj sadjarji zaradi nevarnosti okužbe preko drevesnih ran ne opravljajo nujnih sadjarskih del, zaradi česar je lahko pridelek naslednje leto manjši.