'Med nami so razlike in zaradi teh mora biti dialog še bolj vztrajen'

Premier Borut Pahor, ki se je danes udeležil sestanka Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je povedal, da sta predlog za sestanek dali sindikalna in vladna stran. ''Mislim, da so partnerji in sindikati ter delodajalci izrazili zadovoljstvo,'' je dejal in povedal, da so sprejeli sklep, da se ta vrsta dialoga ohrani. Znova se bodo sestali konec julija ali v začetku avgusta, ko bodo med drugim govorili tudi o predlogu rebalansa.

Dokler vlada dela pod mojim vodstvom, bo v dogovoru z obema partnerjema naprej opravljala reformo trga dela in zdravstveno reformo, je povedal Pahor. Če bo vlada še imela mandat, bosta v začetku septembra pripravljeni za predmet razprave, je še dodal.

Pahor je tudi prepričan, da se je sestanek zgodil v pravem času, saj ''daje upanje, da se da prek socialnega dialoga izraziti mnenje in stališča. Med nami so razlike, vendar je dozorelo spoznanje, da je prav zaradi teh precejšnjih razlik treba voditi dialog še bolj vztrajno''.

Bo vlada še enkrat poskusila s pokojninsko reformo?

Glede na sklepe z današnjega pogovora do konca obdobja politične negotovosti ne bodo razpravljali o posameznih reformah, je povedal premier. Počakali bodo, kot se je izrazil, "na iztek te politične negotovosti, kakršen koli že bo".

Pokojninska reforma je nujna, je še pred sestankom dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. V združenju zato po njegovih besedah izražajo pričakovanje, da bo pristojno ministrstvo v najkrajšem času pristopilo k obnovi pogajanj.

Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je novinarjem po sestanku dejal, da se zdi, da bo aktualna vlada očitno pokojninsko reformo pustila "kot vroč kostanj" naslednji vladi.

Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenje Dušana Semoliča je sporočilo današnjega sestanka to, da je vlada v prvi vrsti zainteresirana za zdravstveno reformo in reformo trga dela, medtem ko je nad pokojninsko reformo "obupala".

Razprava o prodaji dobičkonosnih podjetij v lasti države

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes med drugim razpravljal o prodaji dobičkonosnih podjetij v državni lasti. Sindikati in delodajalci se strinjajo, da je treba te naložbe, če že, prodajati premišljeno in odgovorno. O strategiji upravljanja naložb države bo ESS, potem ko bo sprejeta na vladi, pred obravnavo v DZ še enkrat razpravljal.

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države je socialnim partnerjem predstavila osnovne koncepte strategije upravljanja državnih naložb, ki jo bo obravnavala vlada, je po seji ESS povedal član uprave agencije Marko Golob. "Razprava je bila zanimiva," je o odzivih predstavnikov sindikatov in delodajalcev povedal Golob in dodal, da so skupine vprašanja postavljala v skladu s svojimi interesi.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zaskrbljeni zaradi prodaje naložb, pravi izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič. Dodaja, da sami prodaji sicer ne nasprotujejo, da pa želijo, da ima država pri tem strategijo, na podlagi katere bo jasno, kaj se "na lastniškem trgu podjetij dogaja". Pri tem je izpostavil "tajkunske" prevzeme podjetij prek holdingov, banke, ki imajo v lasti zasežene delnice, pa da "nemo spremljajo dogajanje".

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Milan Lukić se strinja, da je treba o problematiki prodaje državnih deležev v uspešnih podjetjih razpravljati in podjetij ne nekritično prodajati. "Potrebna je presoja, katera podjetja, če jih že moramo prodajati – očitno jih moramo, ker smo prigospodarili precejšen proračunski minus – prodati," je dejal Lukić. V združenju menijo, naj se najprej prodajo podjetja z nižjo dodano vrednostjo in naj se ne proda podjetij, ki so uspešna in kakovostna. "Še posebej, če do prodaje pride v času, ko je cena na trgu tudi za dobra podjetja zelo nizka," je dodal.

Predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič opozarja, da država prepočasi krči stroške in prepočasi povečuje prihodke. "Država ima letno dobri dve milijardi evrov minusa, zato se verjetno prodaji premoženja ne moremo izogniti," pravi in dodaja, da je treba razmisliti, komu prodati in pod kakšnimi pogoji. "Sedaj je v Sloveniji vse zelo poceni, lahko pride do sovražnih prevzemov, ki bodo slabo vplivali na našo konkurenčnost, delovna mesta," meni Hribar Milič. Po njegovem prepričanju je premalo razprav, v katerih bi sodelovali vsi socialni partnerji in v katerih bi vlada iskala podporo za predlagane usmeritve.

ZSSS je že v četrtek opozorila na načrtovano prodajo deleža Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v Cinkarni Celje, ker da bi lahko bila skrb vzbujajoča s socialnega, ekološkega in obrambnega vidika, poleg tega pa bi lahko pomenila izgubo za slovenski razvoj, znanje in državni proračun.

Golob je danes dejal, da mora sindikat svoja vprašanja nasloviti na ministrstvo, ki je pripravljalo sektorsko politiko, in da konkretno o posameznih podjetjih ne more govoriti. Je pa dodal, da vprašanje prodaje državnih naložb ni samo strokovno, ampak tudi vrednostno in politično. Razpravo o strategiji pričakuje na septembrski seji DZ.

Sekretarka Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije pri ZSSS Sonja Kos je po seji ESS dejala, da so iz Golobovih besed razbrali, da se agenciji zdi Cinkarna Celje strateško pomembna družba in da bi jo bilo treba uvrstiti med strateške naložbe. "Nisem pa dobila odgovora na vprašanje, ali to pomeni, da do takrat, ko bo vlada odločala o vsebini strategije oz. jo bo sprejemal DZ, Kad in Sod deleža ne bosta mogla prodati," je dejala Kosova. V sindikatu se namreč bojijo, da Kad in Sod tako pospešeno prodajata delež v družbi ravno zato, ker vesta, da je to strateška naložba, in jo želita prodati pred odločanjem o strategiji.

"Zato vlado pozivamo, naj Kadu in Sodu odvzame pooblastilo za razpolaganje s tem deležem do takrat, ko bo o strategiji odločil DZ," je dejala. Po mnenju sindikata se za Cinkarno Celje pojavljajo kupci, ki želijo le uničiti konkurenco.
Agencija je prejšnji teden delovno različico strategije posredovala ministrstvom, vlada pa mora predlog strategije sprejeti do 30. junija.