Janša po prvih 100 dneh vlade o 'nepreglednem birokratskem močvirju'

Prvih sto dni vlade je bilo po Janševih besedah zelo intenzivnih, delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega, "ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je". Revizije po nekaterih ministrstvih še potekajo, tako da dokončne slike še nimajo, "se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje," je dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade.

Izpostavil je, da se je od osamosvojitve v javnem sektorju povečalo število zaposlenih z okoli 125 tisoč na več kot 196 tisoč. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Kot je navedel, smo od osamosvojitve do leta 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope glede kupne moči, od takrat naprej pa stagnirali. "Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je poudaril premier.

Kot meni Janša, smo del najpomembnejšega razvojnega resursa neracionalno razporedili, zato v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih, ne le nizko plačanih. Približno toliko je po njegovih navedbah tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa to zaradi združevanja družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. "Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je dejal.

Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov pa je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar da povzroči tudi inflacijo regulative. V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni, kar je postalo "nepregledno birokratsko močvirje", je dejal. 

Obstaja preveč predpisov, ki jih pravne službe ne obvladajo več, je menil predsednik vlade. "To, da nekje dela več ljudi, ne pomeni, da je servis za ljudi boljši. Stranski produkt je več birokracije." V nekaterih delih javnega sektorja so bila povečanja po njegovi oceni upravičena, saj smo "nekatere stvari postavljali na noge, recimo slovensko obrambo". Nobenih razlogov pa po njegovem prepričanju ni za povečanja v civilnem delu državne uprave.

Izpostavil je tudi skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so ti "zaradi demografske slike v državi vsaj delno upravičeni". Opozoril pa je, da se je v osnovnih šolah število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. "Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo," je dejal. Ob tem je omenil tudi nedavno predstavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. "Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj," je dodal.

Vlada se je danes seznanila tudi z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) gospodarskih gibanj. "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v DZ," je povedal Janša.

V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. 

"Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za letos," so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Kot so zapisali, je vlada pri pripravi upoštevala časovno omejitev črpanja sredstev Sklada za okrevanje in odpornost, spremembe delovne zakonodaje in dodatne obveznosti glede obrambnih izdatkov, v skladu s sprejetimi zavezami države. "V ospredju prilagoditev je zagotovitev obsega pravic porabe za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta, v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 pa je bilo predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027. Sredstva za proračunski sklad načrta se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov," so navedli.

V lani sprejetem proračunu za letos so bila po njihovih navedbah prenizko načrtovana sredstva za obrambne izdatke. "V predlogu rebalansa se ta zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze Nato," so pojasnili.

Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini. "V teh primerih gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi proračuna za letošnje leto," so navedli.

Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po njegovih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal.

Razlog največjega glavobola ob proračunskem načrtovanju je po njegovih besedah rast mase sredstev za plače v javnem sektorju, še posebej po plačni reformi vlade Roberta Goloba. Kot je poudaril, to ne pomeni, da so plače marsikje v javnem sektorju previsoke, ampak da tisti, ki resno delajo, niso plačani dovolj, ker so plačani tudi tisti, "ki bolj ustvarjajo birokratske ovire".

Kot dobro novico je izpostavil pozitivne trende gospodarske rasti za letos. Ukrepi iz koalicijske pogodbe bodo po njegovih napovedih generirali gospodarsko rast, ki bo "med najvišjimi v EU". S tem bo ustvarjena tudi možnost za "mehko prestrukturiranje ali prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, nas ljudi", je pojasnil.

Med drugim je omenil zmanjšanje števila ministrstev pa tudi načrte za decentralizacijo, ki da "v veliki meri pomaga zmanjševati stroške".

Mehek prehod pa se bo po njegovem mnenju zgodil tudi zaradi stanja na trgu dela, saj v Sloveniji delavcev primanjkuje in je "popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo".

Vlada bo predlog rebalansa sedaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek.