Na sodišče zaradi hrušk?

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je na Okrožno državno tožilstvo v Krškem vložil kazensko ovadbo zoper sadjarja Vilija Bosteleta iz Zdol pri Krškem, ki naj bi proizvajal in prodajal zdravstveno oporečne hruške in posredno povzročil splošno nevarnost, so za 24ur.com povedali na inšpektoratu. Inšpektorat je 25. aprila na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja podal predlog za vračilo oziroma neizplačilo finančnih sredstev za integrirano pridelavo, prav tako je Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu Univerze v Mariboru predlagal odvzem certifikata o integrirani pridelavi sadja.

Šlo je za hudo nepravilnost, ki kaže na elemente suma kaznivega dejanja, je prepričan glavni inšpektor Matjaž Kočar. Pridelovalec spornih hrušk Vili Bostele iz Zdol pri Krškem je vključen v sistem integrirane pridelave, tako da je bil seznanjen z vsemi pravili in tako tudi omejitvami pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. "Ne gre za nevednost ali malomarnost, saj je lastnik na nek način priznal, da je zavestno uporabljal sredstvo," je povedal Kočar.

Hruške, polne pesticida

Preseženo mejno vrednost pesticida z aktivno sestavino klormekvat, ki se sicer v Sloveniji lahko uporablja le pri pridelavi žit, so v hruškah s kmetije odkrili pri rednem vzorčenju. Inšpektorica Zdravstvenega inšpektorata RS Nadja Škrk je povedala, da je bila analiza vzorcev zaključena 26. marca, osnutek ocene tveganja in analizno poročilo je zdravstveni inšpektorat dobil 3. aprila, uradno podpisan analizni izvid in oceno tveganja pa so prejeli 8. aprila. Informacijo so kmetijski inšpekciji odstopili 10. aprila. Zdravstveni inšpektorat je nato 11. aprila dobil listo kupcev. Prejemnike pošiljk je takoj obvestil, da so lahko sporne in da je oddaja v nadaljnji promet začasno ustavljena do drugega analiznega izvida, ki so ga naročili, ker je "ob sprožitvi upravnega postopka obstajal indic, da z dokumentom v smislu sledljivosti ne bomo mogli proti stranki dokazovati te poti". Drugi analizni izvid je zdravstveni inšpektorat dobil 17. aprila, nato pa 18. aprila na spletni strani objavil informacijo o spornih hruškah.

Kmetijska inšpekcija je 18. aprila izdala odločbo, da mora lastnik kmetije takoj obvestiti prejemnike o neskladnosti hrušk in obveznem umiku iz prodaje. Bostele se je po Kočarjevih besedah 24. aprila na to odločbo pritožil, ker da dvomi o verodostojnosti laboratorijev, ki so analizo izvedli. Škrkova pravi, da je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je opravil analizo, akreditiran v skladu z vsemi predpisi in po njihovem mnenju izpolnjuje vse pogoje.

Zaradi tega primera je minister za kmetijstvo Iztok Jarc odredil poostren in razširjen nadzor pri pridelovalcih v sistemu integrirane pridelave, je povedal Kočar. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je v dodatnih pojasnilih na spletni strani zdravstvenega inšpektorata zapisal, da glede na analizirane vsebnosti klormekvata v spornih vzorcih hrušk (okoli 1 mg/kg) "o škodljivih učinkih pesticida na zdravje otrok ali odraslih ne moremo z gotovostjo govoriti"; študije o škodljivih učinkih pesticidov na zdravje se na človeku, zlasti pa na otrocih, namreč ne izvajajo.

Pri oceni tveganja za zdravje človeka se uporablja mednarodno veljavna metodologija, po kateri se zaradi previdnostnega načela uporabljajo najslabši možni scenariji. Ker je pri izračunu akutne izpostavljenosti klormekvatu zaradi uživanja spornih hrušk prišlo do preseganja vrednosti ARfD (Acute Reference Dose), ki je določena na podlagi poskusov na živalih in s pomočjo varnostnih faktorjev ekstrapolirana na človeka, je zavod ocenil, da vzorec ni varen. "Pri tem izhajamo iz previdnostnega načela, ki je potrebno za zagotovitev zaščite otrok, saj so podatki o toksičnosti klormekvata za človeka skopi, zaradi česar moramo biti pri oceni tveganja za zdravje človeka posebej previdni," so še zapisali.