Na sprejemu pozvali k večji vključenosti invalidov v soodločanje

Kot je povedala predsednica Sveta za invalide RS in predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Mateja Toman, je tradicionalni sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga zaznamujemo 3. decembra, vsakoletna priložnost, da javnost in odločevalce spomnijo na položaj invalidov v naši družbi.

Pojasnila je, da so ukrepi, ki zagotavljajo njihovo enakopravnost, zapisani v številnih zakonih. "Čeprav gre za obvezujoče predpise, je besedilo na papirju eno, dejansko življenje pa malce drugačno," je dejala. Po njenih besedah so tako invalidi še vedno izpostavljeni diskriminaciji in različnim oviram na številnih področjih življenja.

Kot je izpostavila, utemeljeno pričakujejo, da so predstavniki invalidskih organizacij tvorno vključeni v procese oblikovanja sistemskih rešitev in drugih ukrepov na področjih, ki so relevantna za invalide. Na to še posebej opozarjajo v obdobju napovedanih reform zdravstvenega sistema ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prav tako Tomanova poziva k previdnosti, da varčevalni ukrepi zaradi odprave posledic poplav ne bi še poslabšali stanja najranljivejših skupin prebivalstva, med katerimi so v velikem številu tudi invalidi.

Med prebivalci Slovenije je okoli 12 do 13 odstotkov invalidov. Da je treba slišati glas invalidov in ne odločati o invalidih brez njihove aktivne vloge, je v svojem nagovoru izpostavila tudi predsednica države. Prepoznala je vlogo invalidskih organizacij in poudarila, da morajo biti vključene v procese oblikovanja rešitev in drugih ukrepov na vseh področjih, ki so pomembna za invalide, saj je njihovo znanje obsežno in neprecenljivo.

Invalidi želijo, da bi bil Svet za invalide RS s sprejemom novega zakona urejen kot neodvisno telo, tako bi tudi po oceni Pirc Musar lahko učinkoviteje nadziral uresničevanje konvencije o pravicah invalidov in izvajal naloge obveznega posvetovalnega foruma o vprašanjih invalidske politike.

Kot je navedla predsednica države, je bila v Sloveniji v zadnjih letih sprejeta vrsta zakonodajnih rešitev za uresničevanje konvencije, od zakona o izenačevanju možnosti invalidov do zakona o osebni asistenci. Velik uspeh je bil tudi vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo leta 2021, vendar je to le prvi korak, zato poziva vlado, da čim prej pripravi podzakonske akte in ustavno varovano pravico spremeni iz mrtve črke na papirju v aktivno pravico.

Dodala je, da Slovenijo kljub rezultatom projekta invalidom prijazne občine čaka še veliko dela pri odpravljanju ovir. Kot pomanjkljiv je izpostavila dostop do javnega prevoza, preskromen je tudi obstoječ nabor podpornih storitev v skupnosti, da bi omogočal deinstitucionalizacijo. Vrzeli pa so tudi na področju urejanja položaja otrok s posebnimi potrebami.

Po njenem mnenju so na mestu tudi opozorila Sveta za invalide RS, da je v naši državi kar 3000 polnoletnim državljanom odvzeta volilna pravica zaradi invalidnosti. Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je možnost odvzema volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi diskriminacija. Pirc Musarjeva je zato vesela, da se je začel postopek spremembe zakona o volitvah.

Kot je izpostavila Tomanova, je skrajni čas, da tudi naša država po zgledu številnih evropskih držav omogoči glas omenjenim invalidom že na evropskih volitvah prihodnje leto in na vseh volitvah po tem. Možnost sodelovanja v političnih procesih je namreč bistvena vsebina aktivnega državljanstva in temelj vsake demokratične družbe.