Bodoči dijaki in študenti preplavili srednje šole in univerze: 'Pomembno je, da delaš, kar te veseli

Srednje šole in fakultete so danes v znamenju informativnih dnevov, na katerih se bodo bodoči študenti in dijaki seznanili s srednješolskimi in študijskimi programi, ki jih zanimajo. Pri tem jim bodo pomagali kolegi iz študentskih organizacij in dijaške skupnosti. Za bodoče študente je na voljo 18.481 mest, za dijake 23.644.

Fakultete so bodočim študentom vrata večinoma odprle ob 10. in 15. uri, srednje šole pa večinoma ob 9. in 15. uri.

V soboto pa bodo izobraževalne ustanove odprte ob 10. uri. 

Na informativnem dnevu so se bodoči študenti in dijaki lahko podrobneje seznanili z vpisnimi pogoji, s poklici oziroma z delom, možnostmi zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja. Na srednjih šolah so obljubili še podrobno predstavitev programov, ogled šole in predstavitev možnosti nadaljevanja šolanja.

Danes je visokošolska prijavno-informacijska služba ljubljanske univerze na rektoratu univerze organizirala tudi informativni dan za zamejske Slovence in tuje državljane.

Tako kot vsako leto so bodočim brucem na informativnih dnevih pomagali študenti oziroma študentske organizacije. Slovenske železnice pa so okrepile garniture rednih vlakov, vozila sta tudi dva izredna vlaka, in sicer iz Litije in Celja.

Na ljubljanski avtobusni postaji so za nakup ali polnjenje kartice mestnega prometa odprli več blagajn kot sicer.

Informativni dnevi napolnili fakultete in srednje šole

Bodoči študenti in dijaki so množično izkoristili današnje informativne dneve na fakultetah in srednjih šolah. Zanimale so jih predvsem praktične podrobnosti želenega nadaljnjega šolanja, med drugim pa so lahko slišali tudi izkušnje že študirajočih in se seznanili z možnostmi zaposlitve po zaključku študija.

Večina dijakov zadnjih letnikov srednjih šol, ki smo jih srečali danes v Mariboru, je že odločena, kateri študij bodo izbrali. Obisk na fakultetah so izkoristili predvsem za to, da se seznanijo s praktičnimi vidiki študija, na primer s kakšno opremo fakultete razpolagajo, koliko je praktičnega pouka, na kakšen način lahko izbirajo predmete.

"Vse te informacije so pomembne, saj gre za pomembno odločitev. To, kar bomo zdaj vpisali, bomo v prihodnosti delali," je povedal Žiga, ki bi se rad vpisal na mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri).

Pri odločanju so pomembna tako posameznikova zanimanja kot možnosti zaposlitve po opravljenem študiju. "Če ni možnosti zaposlitve, nima smisla vlagati v takšen študij. Hkrati je pomembno, da te to, kar delaš, veseli," je dodal Alen, ki bi rad postal računalniški programer.

Nekateri s končno odločitvijo glede vrste študija še čakajo, zato so danes obiskali več fakultet. "Dan bi rada izkoristila, da pridobim čim več informacij, da se bom nato lažje odločila," je povedala Živa, ki koleba med gradbeništvom in arhitekturo.

V predstavitvah bodočim dijakom in študentom želijo biti po besedah prodekana Feri Bojana Grčarja zelo konkretni, zato jih popeljejo v predavalnice in laboratorije, hkrati jih seznanijo z možnostmi, ki se študentom njihove fakultete odpirajo po diplomi. "Naši diplomanti zelo hitro najdejo zaposlitev, mnogi že med časom študija začnejo z delom," je povedal.

Nekatere fakultete so poskušale pridobiti študente tudi s pomočjo predstavnikov gospodarstva. Prednosti študijskega programa prometnega inženirstva je na primer mladim predstavil direktor podjetja Lineal Samo Medved. "Zelo sem bil vesel vabila, saj je gradbeništvo spet v vzponu. Zadnja leta, ko je bilo v krizi, se študenti niso odločali za ta študij, zato danes primanjkuje kadrov," je povedal. Gradbeništvo je po njegovih besedah zelo perspektivna panoga tudi zaradi tega, ker se pospešeno digitalizira. "Postalo bo tehnološka panoga in s tem mladim tudi bolj privlačna," je prepričan.

"Moj namen je povedati študentom, kaj lahko pričakujejo pri študiju, kaj sploh pomeni študirati pravo. Na primer, da je literatura zelo obsežna, kar zna biti šok, a morajo vedeti, da se s pridnim in sprotnim delom da redno opraviti vse izpite," je povedala tutorka na pravni fakulteti Nika Salamunić.

Nekatere bodoče študente, še posebej pa dijake, so na informativnem dnevu spremljali starši. "Izbira študija je pomembna prelomnica v človekovem življenju. Odločitev ni lahka, zato želim otroku pomagati z nasveti in me zanima, kako je fakulteta videti od znotraj. A na koncu bo on tisti, ki se bo moral odločiti," je povedal oče bodočega študenta ekonomije Marjan.

Tako kot večina ostalih staršev se je za spremstvo odločil, da bi otroku pomagal priti do Maribora in želene fakultete. Zaradi informativnih dni je večja prometna gneča v mestu in na parkiriščih. Na mariborski univerzi so sicer organizirali brezplačni avtobusni prevoz z glavne avtobusne in železniške postaje v Mariboru do fakultet, tudi fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki se nahaja zunaj mesta.

Svoja vrata so danes odprli tudi Študentski domovi Univerze v Mariboru. "V zadnjih letih je zelo dober obisk, ker ogled študentskih naselij priredimo vmes med dopoldanskim in popoldanskim delom informativnega dneva. To se je izkazalo kot zagotovo najboljša reklama," je povedala direktorica Lidija Divjak Mirnik.

Na Policijski akademiji na informativnem dnevu velik interes mladih za poklic policista

Informativni dnevi so po mnenju ravnatelja Višje policijske šole Iva Holca zelo pomembni za dijake, ki se morajo v tem obdobju odločiti, kakšen poklic bodo v življenju opravljali oz. kakšno bo njihovo poslanstvo. "Tudi zaradi tega sem vesel, da se je v prvem delu dneva zbralo že veliko mladih," pravi. V dveh dneh jih sicer obišče okoli 800 mladih.

Na slovenskih srednjih šolah in fakultetah namreč danes in v soboto potekajo informativni dnevi, na katerih se bodoči študenti in dijaki seznanjajo s srednješolskimi in študijskimi programi, ki jih zanimajo. Mladim, ki jih zanima delo policista, je danes svoja vrata odprla tudi Policijska akademija.

Predstavili jim bodo poklic policista, za katerega Holc pravi, da je lep poklic, včasih pa tudi precej težak. "Pravilno je, da imajo mladi, ki se odločajo, kaj bodo počeli v življenju, vse podatke. Danes se bomo zelo potrudili, da jim bomo čim več podatkov tudi nudili," je dejal v izjavi za medije Holc.

Kot je dodal, je specifičnost študija na Višji policijski šoli v tem, da imajo študentke in študenti med izobraževanjem od prvega dne sklenjeno delovno razmerje za določen čas in prejemajo pripravniško plačo okoli 600 evrov, možnost bivanja v objektih Policijske akademije in brezplačno prehrano. S tistimi, ki dveletni študij uspešno končajo, policija sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Na omenjeno višjo šolo se sicer vsako leto vpiše okoli tisoč kandidatov, skozi sito sprejemnih izpitov pa jih potem sprejmejo 150. "Interes za poklic policista je v zadnjih letih precej enak, a želimo si še več interesa med mladimi, ker so potrebe na terenu takšne, da je vsak policist dobrodošel," je pojasnil.

Povedal je, da gredo diplomanti po zaključku študija na delo na policijske postaje in opravljajo naloge policista. Čez nekaj let, ko pokažejo interes za kaj drugega, recimo kriminalista ali forenzika, pa se izobražujejo tudi naprej.

Sprejemni izpiti na akademiji niso lahki. Sestavljeni so iz preizkusa telesnih zmogljivosti, psihološkega in zdravniškega pregleda, pogovora z izbirno komisijo in varnostnega preverjanja kandidata, je dejal.

Po predstavitvi v predavalnici so dijake danes popeljali po različnih prostorih. Med drugim so spoznali študentske sobe in knjižnico. Ogledali so si tudi redni pouk v borilnici, da dobijo občutek, kdo so policisti, kaj počnejo in s kakšno opremo razpolagajo.

Da sta imela željo postati policista že v otroštvu, sta potrdila študentka in študent drugega letnika šole Petra Munda in Tomaž Šubic. Oba sta sicer najprej končala fakulteto, a želja iz otroštva je ostala. Ko sta po naključju videla objavljen razpis za višješolski študijski program policist na Višji policijski šoli, sta se nanj prijavila.