Koalicija in Levica v bran Šarcu: Gre za histerični izpad SDS

V SDS so danes, ko je tudi stoti dan vlade, odkar ji predseduje Marjan Šarec, vložili ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva. V četrtek je zakonodajno pot končal predlog novele, s katero so v SDS že večkrat želeli uresničiti odločitev ustavnega sodišča.

Na tiskovni konferenci je poslanec SDS Tomaž Lisec pojasnjeval, da gre za kršenje ustavnih načel samo na podlagi enega dejstva: "ideologije levega dela političnega spektra, ki ne želi spoštovati ustavnega reda". Da gre za ideologijo, po njegovih besedah kaže nedaven primer, ko je ustavno sodišče v primeru izbrisanih odločilo, da je potrebna sprememba zakonodaje, pa je vladna koalicija nemudoma predlagala zakon. "Tukaj pa se zaradi ideološke platforme sistematično že štiri leta določenemu delu državljanov kršijo človekove pravice," je opozoril.

Da so se predlogu pridružili iz načelnih, in ne vsebinskih razlogov, je poudaril predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Po njegovem bi bilo sicer obtožbo bolje vložiti zoper nekdanjega premiera Cerarja, ki da je izvirni krivec za nastalo situacijo. "Zdaj je pač premier Šarec in on dobi tole porcijo," je dodal. To se mu sicer zdi pravilno, saj po njegovem mnenju "leva polovica slovenskega političnega prostora ne spoštuje ustave, razen v določenih zadevah".

Koalicija in Levica kritični 

V koaliciji in Levici predlagateljem ustavne obtožbe očitajo zlorabo tega instituta. V koaliciji zatrjujejo, da trdno stojijo za predsednikom vlade, manjšinska vlada pa da bo odslej še bolj povezana.

Po mnenju vodje poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića je ustavna obtožba resen pravni instrument, ki ga je treba pisati s tresočo se roko in jo uporabiti zgolj v skrajnem primeru. Kot je opozoril, pa SDS institut ustavne obtožbe neupravičeno zlorablja že vrsto let za lastno promocijo ali promocijo ideologij, ki jih zagovarja. "Tudi tokrat je tako," je dodal.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je dejanje SDS označil za "histerični izpad" SDS. Han bi še razumel, če bi v SDS vložili interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, da pa so kar takoj prišli z "atomsko bombo", torej predlogom ustavne obtožbe, pa je po njegovem mnenju napad histerije.

"Gre še za enega izmed poskusov parlamentarne trde desnice, da zagotovi dodatne proračunske vire financiranja za zasebne cerkvene šole in tega seveda v Levici ne bomo podprli," pa je dejal poslanec Levice Miha Kordiš.

V SAB pa pravijo, da bi se poslanci SDS lahko na odločbo ustavnega sodišča odzvali že ob koncu preteklega mandata in podprli predlog spremembe ustave. Odločitev ustavnega sodišča je namreč možno spoštovati na dva načina, s spremembo zakona, kar zahtevajo v SDS in SNS, in s spremembo ustave. V stranki podpirajo drugo možnost.

Šarec: Ne vidim razloga, da bi bilo zdaj, ko je šele 100 dni te vlade, nujno dati ustavno obtožbo

Šarec je v odzivu na predlog ustavne obtožbe dejal, da ga je obtožba "samo spomnila, da imamo opozicijo in da tudi opozicija ne sedi križem rok". Po njegovih besedah je obtožba "tokrat bolj poleno pod nogami kot pa resen institut".

"Ne vidim razloga, da bi bilo zdaj, ko je šele 100 dni te vlade, nujno dati ustavno obtožbo," je še dejal Šarec in dodal, da bo vlada "tudi v prihodnje seveda skušala uresničiti" odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva.

"Moje stališče je vedno bilo, da je treba sodbe spoštovati. Tako zagotavljam pri odnosih s Hrvaško in tako zagotavljam tudi pri sodbah ustavnega sodišča," je poudaril predsednik vlade.

NSi se ustavni obtožbi ni pridružila

Predlog ustavne obtožbe zoper Šarca so v začetku meseca napovedale stranke SDS, SNS in NSi, a si je slednja očitno premislila in se na koncu ni pridružila predlogu. Šarec je na to dejal, da se mu zdi ta poteza logična. Po njegovih besedah mu je predsednik NSi Matej Tonin dejal, da če bo vlada zagotovila, "da smo za to, da se sodba uresniči v takšni ali drugačni obliki, potem se oni obtožbi ne bodo pridružili".

SDS že petič vložila Zofvi 

V SDS so omenjeno novelo v preteklem mandatu v DZ sicer vložili že štirikrat, a jo je takratna vladajoča koalicija vsakokrat zavrnila. Z njo so po navedbah največje opozicijske stranke želeli uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je leta 2014 ugotovilo, da je ureditev, po kateri se javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirajo 85-odstotno, neustavna, in da mora država uzakoniti 100-odstotno financiranje. Neskladje bi moral DZ odpraviti v enem letu, a se to do zdaj še ni zgodilo.

O ustavni obtožbi sicer odloča DZ z večino glasov vseh poslancev.