Vlada je pripravila proračun za dve leti - kar je redko, pri nas se je to zgodilo prvič - se vam zdi to pametno in strokovno utemeljeno. Slišati je že različna mnenja.
Vedno bom pozdravil vse korake, ki nam pomagajo pri večji transparentnosti, boljšem razumevanju in boljšem načrtovanju javnih financ. Nasprotujem pa načinu, kako se to dejansko dela. Če ni jasnih temeljev, potem stavba, ki jo vlada sedaj gradi, nima nekega pomena. Problem je v tem, da govorimo o letu 2002 in letu 2003, dejansko pa nimamo jasne podobe, kako bomo izpeljali tekoče leto. V naši komisiji smo pregledali poročilo vlade o izvrševanju proračuna v prvem polletju in smo vlado ter finančno ministrstvo soglasno zaprosili, da ponovno proučijo vse prihodke in izdatke. Na prihodkovni strani imamo preoptimistično zastavitev, glede izdatkov pa vlada sama priznava, da mora na podlagi julijskih in avgustovskih podatkov še nekaj preučiti. Za seboj pa vlečemo večje deficite kot je bilo do sedaj priznano. Na takih temeljih je težko graditi, zato v državnem zboru ne smemo debatirati o proračunih za leti 2002 in 2003, če nimamo prej jasne podobe o tem, kako bomo do konca speljali leto 2001. to bom tudi zahteval v državnem zboru, o uspehu pa še ne morem govoriti.
Poglejmo proračunske predloge za leti 2002 in 2003. Kje so glavne vsebinske pomanjkljivosti, ste se že uspeli prebiti skozenj?
Predlog proračuna smo dobili danes. To je zelo debela knjiga, ne bi rad dajal neke dokončne ocene, saj se to ne dela tako. Treba je najprej poznati detajle, v teh knjigah so ponavadi največje težave z detajli. Rad bi dodal še neko malenkost: ta predlog zahteva tudi spremembo zakona o javnih financah. Tu vlada predlaga, da dobi še večja pooblastila – od 5 do 8 odstotkov – za zagotavljanje tekoče likvidnosti. Za leto 2001 to začasno že velja, videti pa je, da bi vlada želela imeti ta manevrski prostor za vekomaj. Osem odstotkov pa predstavlja skoraj en proračunski mesec.