Janša o podpori Orbanu: Ni šlo za delitev na Poljsko in Madžarsko ter ostale

V zgodnjih jutranjih urah se je le zaključilo maratonsko zasedanje voditeljev držav članic Evropske unije. Med zadnjimi odprtimi vprašanji v razpravi je bilo vprašanje glede povezave izplačila evropskih sredstev in spoštovanja vladavine prava, čemur sta najbolj glasno nasprotovali Madžarska in Poljska. Njuna predsednika vlad Viktor Orban in Mateusz Morawiecki sta celo zagrozila z vetom. Slovenija pa je obe državi, kot je poročal Financial Times, pri tem podprla. Ta Janševa poteza je močno odmevala in sprožila burne odzive na domačem političnem prizorišču.

Kot po koncu zasedanja zatrjuje Janša, s tem ni želel Slovenije popeljati na 'madžarsko-poljski vlak', temveč je šlo le za "razčiščevanje pojma vladavina prava". 

Navzven je bil vtis, kot da je to ena glavnih tem, a je bila zgolj tema na eni od večerij, trdi premier. Ta razprava je bila po njegovih besedah koristna, ker je marsikaj razčistila. "Za razliko od tega, kar se je pisalo, ni šlo zgolj za neko delitev na Poljsko in Madžarsko ter na vse ostale in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini. Šlo je za razčiščevanje pojmov, kaj je sploh vladavina prava," je nadaljeval.

Na koncu, ko so pogledali, kako je ta termin definiran v lizbonski pogodbi, so bili po premierjevih besedah vsi enotni, da je zunaj tega vsa razprava sholastična. "Kar je treba upoštevati, je tako ali tako že dogovorjeno, in to veže vse brez razlike. Kakršni koli dvojni standardi so nesprejemljivi, zato je bilo zelo enostavno doseči dogovor o besedilu. Nihče ni imel s tem nobenih težav," je povedal.

Premier je tako odgovoril na vprašanji, kako komentira dosežen kompromis ter zakaj je Slovenija glede tega vprašanja zavzela podobna stališča kot Poljska in Madžarska, ki sta sicer zaradi očitkov glede kršenja vladavine prava v postopku po 7. členu pogodbe EU.

Novakova: 'Na temelju vladavine prava stoji in pade Evropska unija'

Kako je možno, da se je evropska poslanka Ljudmila Novak, sicer članica in nekdanja predsednica stranke NSi, pri vprašanju pojmovanja pravne države bolj ujela s stališčem opozicije kot koalicije na čelu s SDS, katere del je tudi njena stranka? "Ne gre za ujemanje z opozicijo, pač pa gre za stališče evropske ljudske stranke, ki ves čas vztraja, da morajo vse države članice upoštevati in spoštovati vladavino prava." K temu je vse države pozval tudi predsednik EPP, ki je dejal, da se evropske države lahko pogajajo o milijonih in milijardah, vendar o spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vladavini prava pa ni pogajanj.

Ob tem je poudarila, da so se vse evropske države že na samem začetku zavezale, da bodo spoštovale vladavino prava, zato ta zahteva ni nič novega. "Na tem temelju stoji in pade Evropska unija."

Novakova je poudarila, da so jedrne države EU, kot sta Nemčija in Francija, tudi ustanovne članice tega projekta, ki je nastal na temeljih krščanske demokracije. "Gre za članice, ki tudi prispevajo največ denarja v skupno blagajno, zato seveda pričakujejo, da tisti, ki bodo ta denar dobili, spoštujejo ta pravila. Kar ni nič novega. To se pričakuje od vse držav članic." 

Novakova je ob tem še povedala, da so jedrne države tudi vzor demokracije, ki je pri njih uveljavljena že več desetletij, medtem ko je pri nas demokracija večkrat šibka, saj da si jo vsak po svoje tudi razlagamo. "Gre tudi za ostanke preteklosti, s katero še nismo povsem razčistili, zato demokracijo nekateri zlorabljajo."

Orban govori o zmagi, voditelji EU odločitev le preložili

Čeprav je predsednik Evropskega sveta Charles Michel v predlogu, ki ga je predstavil v ponedeljek zvečer, še pretežno ohranil svoj prvotni predlog, ki ni užival potrebnega soglasja, so nato voditelji dosegli drugačen kompromis.

Ta kompromis o povezavi med vladavino prava in evropskim proračunom se neuradno tolmači kot zmaga madžarskega premierja Viktorja Orbana, saj rahlja sprva predvideno vez med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev.

Po neuradnih informacijah so kompromis skovali voditelji Nemčije, Francije, višegrajske četverice, Latvije in varčne četverice, na zasedanju pa ga je ob vsesplošni podpori predstavil latvijski premier Krišjanis Karinš.

Voditelji v sklepih izpostavijo, da je treba zavarovati finančne interese EU v skladu s splošnimi načeli v pogodbah EU, še zlasti 2. člena, ki se nanaša na temeljne vrednote.

Izpostavijo tudi pomen spoštovanja vladavine prava in napovedujejo, da bodo na tej podlagi vzpostavili ureditev pogojevanja za zaščito proračuna in sklada za okrevanje. Komisija bo v primeru kršitev predlagala ukrepe, o katerih bodo članice odločile s kvalificirano večino. Voditelji se bodo k temu vprašanju vrnili hitro, še piše v sklepih. Odločitev so torej dejansko preložili.

Orban je sicer izpostavljal, da ne nasprotuje povezavi med vladavino prava in evropskim proračunom kot taki, temveč želi, da se to naredi temeljito, kar pa terja čas. Članice je tudi pozval, naj namesto uvajanja novih mehanizmov najprej končajo postopek po 7. členu, saj v okviru tega postopka odločitve članic glede vladavine prava in Madžarske še ni.

Postopek na podlagi 7. člena, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic unije zastal, ker ni zadostne volje za ukrepanje proti Madžarski. Enako velja v primeru Poljske, ki je prav tako v tem postopku.