'Na tržišču laži pogojev ne diktira samo ponudba, ampak tudi povpraševanje'

Vsi gosti okrogle mize na temo verodostojnosti informacij, odgovornosti politike in strpnosti do nestrpnosti, so že na samem začetku izpostavili, da dezinformacije obstajajo že tako dolgo kot novice same. Kar je bistveno drugače danes, je to, da imamo orodja, s katerimi se te informacije bistveno hitreje širijo. Večkrat se zdi, da celo hitreje kot dejstva, hitreje kot resnica.

Širjenje neresničnih informacij lahko primerjamo z virusom, ki je v tem letu zašel v vse pore našega življenja in spremenil naša življenja – zdi se namreč, da se ne enega ne drugega ne znamo na hitro znebiti. Nataša Briški, novinarka ter soustanoviteljica in urednica Metine liste, je dezinformacije primerjala z veliko manj škodljivo nadlogo, plevelom. "Če ga iz vrtička pridno odstranjuješ, je vse v redu, če ga ne, vemo, kaj nastane."

Tudi ona je poudarila, da so neresnične informacije tukaj že dolgo, čeprav jih zdaj morda najbolj poznamo pod imenom "fake news" (lažne novice). Gre za izraz, ki nas verjetno neizogibno spomni na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, saj si ta to skovanko kar lasti.

Leta 1907 so na Slovenskem potekale deželnozborske volitve (navdih za Cankarjeve Hlapce), boj za različne politične opcije pa sta bila tudi liberalni časnik Slovenski narod in bolj konservativni Slovenec. "Takratno medsebojno obkladanje je vsebovalo malo več humorja, ki ga danes pogrešam," je pripomnila Briškijeva. 

Zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je prav tako poudaril, da je fake news samo novo ime za fenomen, ki je tukaj že od nekdaj, je izpostavil, da vsak tehnološki napredek s sabo prinese tudi negativne stvari. Družbena omrežja in platforme nam res dajejo veliko, a hkrati omogočajo, da se dezinformacije hitro širijo. 

Ob tem je Lisjak Gabrijelčič omenil Gutenbergov tiskarski stroj, ki je omogočil širjenje znanja med množice. Pred tem so ideološke razprave potekale v manjših, zaprtih skupinah, s tem izumom pa so "zašle" med ljudi. Svet se je s tem seveda trajno spremenil, kot se je tudi s pojavom radia, televizije in na koncu družbenih omrežij nekaj stoletij pozneje. Kot izziv naše generacije je Lisjak izpostavil iskanje novih konsenzov v družbi, tudi konsenzov o tem, o čem se ne strinjamo.

Lisjak Gabrijelčič je sicer opozoril, da je Slovenija posebna tudi zato, ker živimo v postkomunistični družbi in zato nismo navajeni sobivanja s pluralizmom. "Ne znamo še krmariti med pluralnostjo mnenj," je izpostavil.

Matjaž Gruden, tretji gost okrogle mize, sicer pa pravnik, diplomat in kolumnist (mnogi ga poznajo tudi kot Matica iz kultnega filma Sreča na vrvici) je dejal, da mu zaradi Trumpove zlorabe pojma fake news ta izraz ni blizu, saj ameriški predsednik s tem označuje medije, ki mu niso naklonjeni, in ne tistih, ki dejansko širijo dezinformacije. "Bližje mi je 'informacijski nered', čeprav me to morda spomni na nepospravljeno otroško sobo," je razmišljal. Novi koronavirus se je očitno že tako zakoreninil v naše življenje, da so sodelujoči na okrogli mizi z njim neprestano vlekli vzporednice. "Ko se borimo proti dezinformacijam, ne smemo nositi mask, moramo pa paziti na higieno in do njih predvsem ohranjati socialno distanco," je slikovito povedal.

Gruden je bil tisti, ki je večkrat poudaril, da ne smemo s prstom kazati le na tiste, ki (dez)informacije distribuirajo, temveč se moramo zavedati tudi, da po njih obstaja povpraševanje. "Ljudje iščejo informacije, ki se ujemajo z njihovimi prepričanji, vrednotami. Na tržišču laži pogojev ne diktira samo ponudba, ampak tudi povpraševanje," je opozoril in dodal, da za obstoječe stanje ne smemo kriviti samo platform.

Na okrogli mizi so nemalokrat omenili Twitter, kjer se informacije, zapisane v 280 znakih, najhitreje širijo in ’poobjavljajo’, seveda pa je pri tem težko ločiti zrno od plevela. Vsi trije udeleženci so sicer precej goreči uporabniki tega omrežja, a se njegove ’nevarnosti’ tudi zavedajo. Gruden je dejal, da gre pri Twitterju pravzaprav za prenašanje signalov oziroma žvižgov čredi in pri tem spomnil na napako ameriškega predsednika, ki je dejal, da nas bo koronavirusa rešil čredni nagon, v mislih pa je imel čredno imunost. Ali pač?

Govorci so se dotaknili tudi sovražnega govora in toksične kulture, ki se pojavlja na družbenih omrežjih, pa tudi nezaupanja ljudi v politiko. Briškijeva glavni razlog za to nezaupanje, ki se je v času epidemije zagotovo še povečalo, vidi predvsem v nespretnem komuniciranju tistih, ki nas vodijo. In voditi je treba z zgledom, je večkrat poudarila. Pri tem se je spomnila odprave na Severni pol iz leta 2018, ko se je tja odpravila kot članica 12-članske mednarodne ženske evro-arabske ekipe.

Treba je bilo poslušati navodila, da si ostal pri zdravju, je vzporednice s situacijo, v kateri smo trenutno, potegnila novinarka. Kot primer je dala eno izmed nalog, ki so jo morale opraviti na odpravi, in sicer namakanje v ledeno mrzli vodi. Dejala je, da so začele članice odprave vriskati in skakati iz vode kaj hitro po začetku, vodja odprave pa je v vodi ostala pol ure. Vodila je z zgledom, je poudarila Briškijeva, česar pa ne moremo trditi za tiste, ki skozi pandemijo vodijo nas. Pri tem je omenila notranjega ministra Aleša Hojsa med interpelacijo, ki si je v uvodnem nagovoru snel masko in rekel, da z njo ne more govoriti, pa nedavno ravnanje šolske ministrice Simone Kustec, ki je (s kopico drugih visokih gostov) na dobrodelni prireditvi OKS bila brez maske. "Ne pomaga niti, ko pogledamo drugod po svetu in na čelu velesile, kot je ZDA, vidimo Donalda Trumpa," je še dodala.

Žal pa ljudje ne zaupajo več niti tradicionalnim medijem, zato se obračajo drugam, tudi na družbena omrežja, kjer so jim hitreje bližje vsebine, ki jih deli nekdo njim poznan in zaupanja vreden. "Valuta na spletu je pozornost, to pa pritegnejo hitre rešitve," je z obžalovanjem dejala.

Gruden je opozoril, da potrebujemo ustreznejšo samoregulativo, pa tudi večjo regulativo socialnih omrežij: "A samo s tem ne bomo uredili problemov. To je vprašanje stanja v družbi in tega, kako se ljudje na položajih odzivajo glede tega. Pri nas ne razumemo, da spoštovanje svobode govora nima zveze z etičnim 'vsegliharstvom'. Naš imunski sistem so javni mediji, pri posameznikih pa veščine sposobnosti in kompetence kritičnega razmišljanja, da bi v kontaktu z dezinformacijami znali ustrezno reagirati. Tu pa je zelo pomembna stvar izobraževanje. Če mladi ne bodo imeli sposobnosti kritičnega razmišljanja, potem bodo lahke žrtve tistih, ki bodo želeli z njimi manipulirati."

Nataša Briški je kot enega izmed glavnih problemov pri komuniciranju na spletu izpostavila pomanjkanje jasnih pravil igre. "V naselju smo dogovorjeni, da se vozi 50 km/h, lahko sicer pripelješ hitreje, a si na koncu sankcioniran. Na spletu pa je divji zahod. To je podobno kot z glavobolom. Če vidiš, da te začenja boleti, takoj vzameš tableto in zadevo boš najverjetneje rešil. Če ta časovni okvir zamudiš, ne bodo pomagale niti tri,"  je slikovito pojasnila. Internet je označila za skupni prostor, kjer dnevno preživimo veliko časa (čeprav ne fizično skupaj), obnašamo pa se čisto drugače kot v živo, "kjer se tudi ne spotikamo in pljuvamo". Opozorila je na moč besed, ki so začenjale že vojne.

Na hitro so se dotaknili tudi aktualne medijske zakonodaje in predlaganih sprememb, pri tem pa je Lisjak Gabrijelčič izpostavil, da je to stvar civilne družbe, in ne okrogle mize, ki jo je organizirala politična stranka. 

"Če bo padala funkcionalna pismenost in branje knjig, se nivo medijske kulture ne bo dvignil,"  je pomen izobraževanja poudaril tudi on. Tudi Gruden je rekel, da je osnova izobraževanje, in sicer na področju uporabe tehnologije in predvsem učenja kritičnega razmišljanja.

Lisjak je za konec še opozoril, da medtem ko se je Evropa po drugi svetovni vojni formirala na osnovi oddaljevanja od skrajnosti in je obstajalo zavedanje, da je te skrajnosti treba nevtralizirati, v Sloveniji trenutno mnogi delujejo tako, da se oklepajo ali levega ali desnega pola, namesto da bi bolj sodelovali na sredini.