'Na uspehe naših športnic in športnikov smo upravičeno izjemno ponosni'

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici dan slovenskega športa označila za praznik vrhunskih športnic in športnikov pa tudi za praznik vseh, ki se rekreativno ukvarjajo s športom. "Na uspehe naših športnic in športnikov smo upravičeno izjemno ponosni. Ko stojijo na zmagovalnih odrih, ko se ob njihovih dosežkih dviga slovenska zastava in ko skupaj stiskamo pesti zanje, šport pokaže svojo izjemno povezovalno moč," je prepričana.

A šport po njenem mnenju presega le medalje, pokale in rekorde. "Šport nas uči, da do cilja ni bližnjic. Uči nas vztrajnosti po porazu, spoštovanja zmagovalnega tekmeca, poštenosti, discipline in odgovornosti."

Predsednica je v poslanici izrekla iskreno zahvalo vsem trenerkam in trenerjem, športnim delavcem, učiteljem, staršem in prostovoljcem, ki v ozadju ustvarjajo pogoje za razvoj športa.

"Posebej pomembno je, da otrokom in mladim omogočimo čim več priložnosti za gibanje in jim šport približamo kot dejavnost, ki jih mora spremljati vse življenje. Šport mora biti prostor za vse: za otroke in starejše, rekreativce in vrhunske športnike, športnice in športnike, parašportnice in parašportnike. Biti mora prostor brez nestrpnosti, zlorabe, izključevanja in diskriminacije," je poudarila predsednica.

"Na današnji praznik zato ne praznujemo le velikih zmag. Praznujemo vsak premagani kilometer, vsak trening, vsako vrnitev po poškodbi in vsakega posameznika, ki v športu odkrije veselje. Vsem želim lep dan slovenskega športa in naj gibanje ostane del našega vsakdana za zdravje, dobro počutje in veselje. Naj živi slovensko športno srce," je predsednica republike sklenila poslanico.

Po besedah predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franja Bobinca je praznik predvsem povabilo h gibanju. "Povabilo otrokom, mladim, odraslim in starejšim, da šport in telesno dejavnost vključimo v svoj vsakdan," je zapisal v poslanici in poudaril, da ima šport v Sloveniji posebno mesto.

Bobinac je spomnil, da ima 23. september v zgodovini slovenskega športa posebno mesto, saj je na ta dan leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna v čast olimpijskim prvakom Rajmondu Debevcu, Iztoku Čopu in Luki Špiku. "Toda praznik ima poleg spomina na enega največjih trenutkov slovenskega športa tudi širši namen. Dan slovenskega športa je predvsem povabilo h gibanju," je izpostavil.

Kot je dodal, lahko treniramo v klubu ali se pripravljamo na tekmovanje, lahko pa za svoje zdravje in dobro počutje poskrbimo z vsakodnevnim gibanjem – s kolesarjenjem, hojo v hribe, rekreativnim tekom, plavanjem ali sprehodom. "Pomembno je, da gibanje postane del našega načina življenja," je poudaril v poslanici.

V Sloveniji ima šport po Bobinčevih besedah posebno mesto. "Veselimo se izjemnih dosežkov naših športnic in športnikov, polnimo tribune in spremljamo velika tekmovanja. A vsak vrhunski športni dosežek ima svoje začetke v šoli, društvu, klubu, na igrišču ali v telovadnici. Zato je tako pomembno, da slovenski šport ohranja svojo razvejanost in dostopnost," je zapisal.

Slovensko športno okolje sestavljajo številna društva, klubi, nacionalne panožne športne zveze, trenerji, strokovni delavci, prostovoljci in starši. "Njihovo vsakodnevno delo in podpora omogočata, da otroci vstopajo v šport, da mladi v njem vztrajajo in napredujejo ter da najboljši med njimi dosežejo vrhunsko mednarodno raven. Prav ta raznolikost in razvejanost sta med največjimi prednostmi slovenskega športnega modela," je prepričan predsednik OKS.

Kot je opozoril, tega ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. "Za močno športno okolje moramo skrbeti od prvih športnih korakov naprej. Otrokom in mladim moramo omogočati dostop do različnih športov ter ustvarjati pogoje, v katerih bodo želeli ostati aktivni čim dlje. Enako pomembno je, da šport približujemo odraslim, starejšim, invalidom ter vsem, ki so danes morda premalo telesno dejavni. Šport mora biti prostor za vsakogar," je sklenil.

Osrednja prireditev ob prazniku bo potekala v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in občine Kamnik ob 11. uri v Športnem parku med kamniškima osnovnima šolama Frana Albrehta in Toma Brejca.

Na njej bodo predstavili kampanjo Nabiramo kilometre, v sklopu katere bodo v krajih po Sloveniji postavljene krožne trase, kjer bodo udeleženci lahko prehodili kroge, s tem pa prispevali svoj kamenček v mozaik najbolj športne države na svetu.

Pri krovni športni organizaciji ob prazniku sicer izpostavljajo pomen športa v slovenski družbi. "Slovenci smo športen narod. Tega ne potrjujejo le številni uspehi naših vrhunskih športnikov, temveč predvsem polna šolska igrišča, zapolnjene gorske in hribovske koče ter polne športne dvorane in fitnes centri po celi državi," so zapisali na uradni spletni strani, ki so jo postavili ob prazniku.

Praznik bo obenem uvod v Evropski teden športa, ki bo potekal pod motom Bodi Aktiven. Pod okriljem kampanje, ki jo Evropska komisija organizira od leta 2015, bodo po vsej Sloveniji potekale vadbe in drugi dogodki za aktivno preživljanje časa.

"V športu se ne sprašujemo več, ali smo dovolj veliki za svetovni vrh. Prenesimo enako zmagovalno miselnost še na druga področja," je poudaril minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar.

"Šport je pomemben del zdravega in kakovostnega življenja, hkrati pa povezuje, vključuje ter krepi vrednote sodelovanja, vztrajnosti in spoštovanja. Dan slovenskega športa je zato praznik vrhunskih športnic in športnikov, trenerjev, športnih delavcev, prostovoljcev in društev, pa tudi vseh, ki gibanje vključujejo v svoj vsakdan," so poudarili na resornem ministrstvu.

Ob tem so izpostavili, da "letošnji praznik znova povezujemo z evropskim tednom športa, ki nas od 23. do 30. septembra vabi h gibanju in aktivnemu življenjskemu slogu".

Ministrstvo tudi v letu 2026 nadaljuje sistemsko podporo športu - od programov športa in strokovnega dela do vlaganj v športno infrastrukturo ter spodbujanja telesne dejavnosti prebivalstva. Za izvajanje letnega programa športa je bilo letos dodeljenih 19,5 milijona evrov, dodatnih 2,9 milijona evrov pa je namenjenih nacionalnim in občinskim panožnim športnim šolam, so poudarili.

K večji telesni dejavnosti prebivalstva prispeva tudi projekt Zmigaj se do vadbe, ki odraslim omogoča vključevanje v brezplačne strokovno vodene vadbene programe, s projektom Aktivno inkluzivno pa spodbujajo vključevanje invalidov v šport in redno telesno dejavnost.

"Dan slovenskega športa je priložnost, da znova poudarimo pomen športa in redne telesne dejavnosti za zdravje, dobro počutje in kakovost življenja. Naj bo 23. september tudi spodbuda, da gibanje postane del našega vsakdana," so sklenili izjavo, ki so jo naslovili Dan slovenskega športa: Praznik športa in gibanja.

Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob tej priložnosti prebivalce spodbuja k povečanju telesne dejavnosti in opozarja predvsem na pomen rednega prekinjanja dolgotrajnega sedenja. Odraslim, ki nimajo priporočene količine telesne dejavnosti, priporoča brezplačno vadbo v okviru projekta Zmigaj se do vadbe.

NIJZ opozarja, da za več gibanja ni treba čakati na prosti čas ali posebej organizirane športne aktivnosti. Priložnosti za telesno dejavnost je mogoče vključevati tudi v vsakdan in delovni dan. Slovenske smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih priporočajo omejevanje sedečega vedenja na največ sedem ur na dan ter njegovo pogosto prekinjanje, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Delovni dan predstavlja približno tretjino našega dneva, zato je smiselno priložnosti za telesno dejavnost iskati tudi med delovnim dnem in v povezavi z delom," so poudarili. Med možnostmi navajajo aktivne odmore, uporabo stopnic namesto dvigala, hojo med telefonskimi pogovori in krajšimi sestanki ter hojo ali kolesarjenje na delo.

Čas sedenja ali dolgotrajne stoje je priporočljivo prekiniti vsaj na uro ali dve, tudi za minuto ali dve. Če uporabljamo javni prevoz, lahko na primer izstopimo postajo prej in del poti prehodimo, pri vožnji z avtomobilom pa parkiramo nekoliko dlje od delovnega mesta, priporočajo.

Vključevanje telesne dejavnosti v delovni dan ni odvisno samo od posameznika, temveč tudi od delovnega okolja. Pri sedečem delu sta po navedbah NIJZ pomembna predvsem prekinjanje sedenja in vključevanje krajših priložnosti za gibanje, pri fizično zahtevnem delu pa ustrezno načrtovanje obremenitev, ergonomija, odmori in okrevanje.

Ena od možnosti za bolj aktiven življenjski slog je projekt Zmigaj se do vadbe, namenjen odraslim, ki ne dosegajo priporočene količine telesne dejavnosti. Vadbe bodo strokovno vodene, razpršene po vsej državi in brezplačne. Potekale bodo dvakrat na teden po eno uro, 30 tednov, prve pa se bodo začele oktobra.

"Namen projekta je aktivirati telesno nedejavno odraslo populacijo na način, da jim vadbe čim bolj približamo, saj so razpršene po celi državi ter brezplačne in s tem bolj dostopne za vse," so navedli besede vodje oddelka šport za vse in šport na lokalni ravni pri Olimpijskem komiteju Slovenije Martina Tuša.

V okviru evropskega tedna športa bodo NIJZ in nekateri lokalni centri za krepitev zdravja ter zdravstvenovzgojni centri v zdravstvenih domovih izvajali različne aktivnosti za promocijo zdravega in aktivnega načina življenja.

"Strokovnjaki na področju krepitve zdravja in aktivnega življenjskega sloga so vam v centrih tudi sicer na voljo skozi vse leto," je izpostavila Andrea Backovič Juričan, ki na NIJZ vodi področje telesne dejavnosti. Po njenih besedah lahko prebivalci skupaj s strokovnjaki glede na svoje potrebe poiščejo načine za redno telesno dejavnost in zmanjševanje sedentarnega vedenja ter dobijo tudi napotke za kakovostno spanje.